Mesec bi s Šarcem po vzoru Zmaga Jelinčiča

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:57 pop

Po rezultatih raziskav javnega mnenja je za zmagovalko volitev SDS Janeza Janše še naprej krepko več volivcev kot na junijskih volitvah. Se je pa po raziskavi, ki jo je zadnji teden za POPTV naredila Mediana Pulse, začela krepiti tudi LMŠ Marjana Šarca, ki poskuša sestaviti vlado s strankami, ki so zadnja leta vladale državi. Okrepila se je še SNS Zmaga Jelinčiča, ki je bila za Janeza Drnovška nekoč to, kar danes ponuja Luka Mesec Šarcu: zunanja projektna podpora, da je lahko vladal. Jelinčič je Drnovšku kar dvakrat omogočil prevzem mandatarstva: po volitvah leta 1992 in 1996, nikoli pa pozneje ni postal koalicijski partner. Prvič mu je zaradi nenavadnega preobrata, na volitvah pred tem je veljal za desničarja, po njih pa je nenadoma podprl Drnovška, celo razpadla poslanska skupina. Šarec Levico Luke Meseca potrebuje v še bolj zapletenem položaju, levo sredinske stranke dosedanje vladne koalicije, ker so dramatično izgubile volitve, imajo v seštevku le 25 poslancev.  S SMC Mira Cerarja, DeSUS Karla Erjavca in SD Dejana Židana in s svojimi 13 poslanci je Šarec šele pri 38 poslancih. Celo s stranko Alenke Bratušek, ki jih ima pet, se s 43 še ne približa nujnim 46 glasovom za varno vladanje.

Polomljena krila Desusa po volitvah

Predvsem stranki  DeSUS, ki jo je na volitvah volilo slabih pet odstotkov volivcev, v kampanji pa je zašla močno na levo, raziskave javnega mnenja precej slabo kažejo. Po zadnji za POPTV so Erjavčevi pri vsega 2,5 odstotkih, pa tudi po vseh drugih so bili praviloma pod pragom za vstop v državni zbor. Iz raziskav, ki jih prikazujem, sem kot običajno izločil strankarsko neopredeljene odgovore; torej ne vem, ne bom volil, ne grem na volitve. Te deleže sem sorazmerno zbranim odstotkom strank preračunal strankam. To omogoča primerjavo med raziskavami in z volitvami. Slika dogajanja od volitev je takšna:

Jelinčič je bil pod pragom le po zadnji raziskavi, ki jo je julija opravila Ninamedia za javno TV, a ta agencija Jelinčiču praviloma kaže nizke rezultate, višje rezultate kot v drugih raziskavah pa običajno pri Ninamedii dosegajo stranke z leve. Po takratni meritvi Mediane je Jelinčič dosegel kar šest odstotkov.

Jelinčičev ali portugalski scenarij?

Jelinčič se je po volitvah, kot že velikokrat v svoji politični karieri, znašel sredi nekaj turbolenc zaradi objav v medijih. Najprej z zgodbo, da je Lidija Ivanuša, ki je bila izvoljena za poslanko na listi SNS, lastnica masažnega salona in podjetnica na tem področju, pozneje pa so mediji še razbobnali, da ga je parlamentarna skupščina Sveta Evrope dosmrtno izključila iz svojih vrst, ker bi naj bil vpleten v korupcijski škandal, ker je iz Azerbajdžana preko podjetja v Londonu leta 2012 dobil 25.000 evrov nakazila za prevod knjige Ukana v ruščino, kar je za Svet Evrope sporno, ker bi naj kot opazovalec volitev v Azerbajdžanu Jelinčič zaradi tega denarja ravnal pristransko. A zdi se, da volivcev SNS takšne afere ne odbijajo kaj preveč. Pričakovati je, da bo Jelinčič, ki mu leži opozicijska vloga (še nikoli ni bil v drugačni), v prihodnje še pridobival. Jelinčič v preteklosti ni bil čista opozicija, od leta 1992 do 2000 je bil ključni podpornik, ki je z opozicije omogočal vladanje Janezu Drnovšku na način, o katerem zdaj razmišlja Levica: da bi podprli Šarca, ni bi pa bili v koaliciji. V Levici in pri Marjanu Šarcu temu ne pravijo Jelinčičev pristop. Imenujejo ga kvečjemu portugalski ali projektni. Zveni bolj evropsko kot Jelinčičev pristop.

Popularnost strank je mogoče grafično prikazovati na več načinov. Drug način (nekoliko poudarjene so SDS, LMŠ in SNS), kjer pa je težje prebrati odstotke pri majhnih strankah, pokaže takšno sliko: