Sodni svet: Volitve med sodniki pred vrhovnim sodiščem
Ta teden se je konstituiral nov sodni svet, ki ima pomembno vlogo pri ocenjevanju dela in kadrovanjih sodnikov, kjer ima zadnjo besedo državni zbor. Za predsednico sodnega sveta so v četrtek izvolili mariborsko okrožno sodnico Barbaro Nerat, Grega Strbana iz Pravne fakultete v Ljubljani pa za podpredsednika. Pri volitvah sodnega sveta so bili zapleti in še potekajo spori, ali bodo obveljali rezultati volitev predstavnikov sodnikov. Pritožbe presoja vrhovno sodišče, so mi pojasnili iz sodnega sveta.
Spor med sodniki o zakonitosti volitev
Nobenih težavni ni bilo na volitvah članov sodnega sveta, ki jih je aprila izvolil (še prejšnji) državni zbor: Verici Trstenjak, Emilu Zakonjšku in Andreju Rozmanu. Se je pa zapletlo pri odločanju sodnikov samih, ko so med vrhovnimi sodniki za člana sodnega sveta izvolili Erika Kerševana, med vsemi sodniki Vladimirja Horvata in iz sodišč prve stopnje Martino Colnar. Vsi omenjeni so ta teden že nastopili šestletni mandat. A to se lahko pri Horvatu in Colnarjevi še spremeni, ker o pravilnosti izvedbe volitev med sodniki še presoja vrhovno sodišče. Pritožila sta se protikandidata Tomaž Bromše in Zdenka Pešec. Pritožbe so zaradi domnevnih nepravilnosti in nezakonitosti v postopku izvedbe volitev (nepravočasna objava kandidatnih list; kršitev rokov za volilno kampanjo kandidatov; dvomi v pravilnost ugotavljanja rezultatov glasovanja po pošti), mi je pojasnila generalna sekretarka sodnega sveta Maja Rozman, ko sem preverjal dogajanje.
Podobni članki
16/08/2018 Koalicija šestih strank nespretno odstavlja Tonina (3)
17/11/2017 Državno tožilski svet bolj v levo, a z nižjimi sejninami (0)
21/08/2017 Ostro med Frantarjem in Vučkom: DVK o šefih po državi ta teden (2)
03/11/2017 Zakaj je Kadunc pri Rebernikovi čakal cel mesec? (5)
Znana metodologija:
Ko je kandidat sporen, ni važna vsebina, ampak formalnosti.
Pri zapleteni zakonodaji je seveda možno najti formalno napako in postopek razveljaviti.
To je najmočnejše orožje vladajoče klike, ki posiljuje družbo s korektnostjo, s katero pa omogoča kriminalu, da ropa Slovenijo.
Ta korektnost izvira še iz prastraha,da zločinci ne bi dejansko postali zločinci.
Tako ni bil procesirani znani zločinec Mitja Ribičič Ciril, ki mu sodišča niso mogla dokazati, da je pretepal žrtve, jih mučil in moril zato, ker tožilci niso kot dokaz priložili fotografije, kako ravna zločinec z žrtvami, krvne sledi storilca, njegov DNK, analizo urina in pisno izjavo o storejenem dejanju z lastoročnim podpisom storilca. Omenjeni ni bil edini, k ga je rešila pravna korektnost, ki gre tako daleč, da je ponarodelo reklo: bolje tisč lopovov na prostosti, kot en sam nedožen za zapahi.
Tako v Sloveniji mrgoli lopovov, za zapahi pa so le kurji tatovi.
Da dosežeš takšne pravne standarde je seveda nujno potrebno upoštevati formalnosti, do najmanjših podrobnosti, kajti le te so lahko popotnica novemu funkcionarju v pravosodju. Njegove izkušnje, zananje, značaj, delavnost in elementarno poštenje niso lastnosti, ki vplivajo na ustoličitev. Te so lahko celo moteče, saj kažejo na to, da utegne biti kandidat preveč samosvoj in celo odloča, ne da do najmanjše potankosti proučil vsa dejstva, ki omogočajo lopovu prostost in svobodo. Pred vsem to je važno, da najmanjša vejica, ali pika brani lopova, pa če ravno je počel zlo in namerava s tem nadajevati.
Resno se je treba vprašati,kje so te osebe šolale?
Resno!
Sramota, še svojih volitev ne znajo izpeljati regularno.