Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Brglez izključen iz SMC

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:58 pop

“Zaradi moje pokončne drže, zaradi tega, ker sem bil kdaj kritičen do lastne stranke ter zaradi tega, ker sem nasprotoval temu, da gre SMC v koalicijo s SDS, me je danes IO SMC, na predlog generalnega sekretarja SMC gospoda Jozeta Artanaka, “vrgel” iz SMC. Kaj bodo v sklep napisali, ni pomembno, sam vztrajam, da bom sebi in delu za sodržavljane in sodržavljanke zvest še naprej. ” Takšno sporočilo je objavil podpredsednik SMC Milan Brglez, ki je pred tem posle vodenje državnega zbora predal Mateju Toninu (NSi). Tako hitro po volitvah, ko se državni zbor še niti ni povsem sestavil, doslej še ni prišlo do izstopov ali izključitev poslancev iz njihovih strank.

Artnak: Ni res, da je v ozadju dogovarjanje s SDS

Iz SMC, ki je zadnja leta vodila vlado, so sporočili: “Izvršni odbor SMC je na današnji seji soglasno sprejel sklep o izključitvi Milana Brgleza iz stranke. Razprava o tej točki je bila sprožena s strani več članov izvršnega odbora, ki so kot razlog za izključitev navedli nespoštovanje odločitev organov stranke.”

Člani izvršilnega odbora, ki je izključil Brgleza, so po podatkih objavljenih na spletni strani SMC: Miro Cerar, Simona Kustec Lipicer,  Milan Brglez, Dragan Matić, Aleksandar Kešeljević, Jože Artnak, Urška Ban, Nejc Brezovar, Vesna Gjörkös Žnidar, Mitja Horvat, Milojka Kolar Celarc, Boris Koprivnikar, Lilijana Kozlovič, Jure Leben,  Mitja Bervar in Mitja Sojer. A to sestavo so pred odločanjem na svetu stranke zaradi rezultat volitev nekoliko spremenili, po funkciji denimo več članica ni bila Simona Kustec Lipicer, ker je vodja poslanske skupine postal Igor Zorčič, podobno sta iz sestave izpadla Urška Ban in Mitja Horvat. Horvat je veljal za Brglezovega zaveznika v stranki. A te spremembe odločilnega vpliva na razmerja moči niso imele.

Članom stranke je generalni sekretar Artnak ponoči poslal posebno pismo v katerem pojasnjuje: “Izvršni odbor stranke je na današnji seji na predlog več članov sprejel sklep, da iz stranke izključi Milana Brgleza, ker je ravnal v nasprotju s sprejetimi sklepi organov stranke. Brglez je s svojimi ravnanji konec preteklega tedna otežil potek pogajalskega procesa za oblikovanje levosredinske koalicije, v katerem te dni sodeluje SMC, in negativno vplival na ugled stranke. Poudarjamo, da je izvršni odbor na seji 13.6.2018 sprejel tudi sklep, da bo SMC sodeloval zgolj pri oblikovanju levo sredinske koalicije, ki jo skuša oblikovati Marjan Šarec. Pri tem SMC vztraja. Kakršnekoli insinuacije, da je izključitev Brgleza uvod v dogovarjanje s stranko SDS, ne držijo. Spoštovane članice in člani, za obširnejše obrazložitev današnje odločitve izvršnega odbora smo pripravljeni organizirati regijska srečanja in vam pojasniti podrobne okoliščine, ki so vodile k taki odločitvi.”

Spor, ki je dolgo tlel

Po tej Artnakovi razlagi so Brgleza izključili, ker je prejšnji teden skočil v hrbet svojemu strankarskemu šefu Cerarju. Cerarja je stranka ponujala za vodenje DZ, hkrati pa se je Brglez sam ponujal, da bi funkcijo začasno še opravljal, in za to je pridobil podporo bolj levega dela parlamenta. Brgleza bi podprla Levica Luke Meseca, ki je Marjan Šarec zadnje tedne ne vključuje neposredno v pogovore o sestavi koalicije, Cerarja pa Levica najbrž ne bi podprla, možno je, da tudi druge leve stranke ne. A ker je na koncu po tem sporu kandidat postal Matej Tonin, dilem ni bilo več, je pa bila le Levica v DZ na koncu proti Toninu, poslanci te stranke so bili po izjavah pred glasovanjem tudi precej razočarani nad razpletom..

Brglez se lahko po internih pravilih v dveh tednih pritoži čez izključitev. Če se bo pritožil, bo o veljavnosti izključitvi odločal nadzorni odbor. Brgleza je svet stranke pred volitvami izvolil za podpredsednika SMC. Ob njem je podpredsednica še Lilijana Kozlovič, zadnja leta generalna sekretarka vlade. Zadnji pomemben politik, ki so ga izključili iz stranke, je bil nekdanji predsednik SLS Marjan Podobnik.

Ena od dilem je, kaj bo zdaj storil Brglez. V izvršilnem odboru, katerega član je, je po odločitvi o izključitvi menda dejal: “Se vidimo na naslednjih volitvah.” Lahko se priključi kateri od drugih strank, denimo Levici ali SD, kar bi mu zagotovilo, da bi imel kot poslanec normalne pogoje za delo. Lahko se pa odloči za samostojno pot, podobno Bojanu Dobovšku v zadnjem mandatu, a to je precej trnova pot. Dokler nima svoje poslanske skupine (torej vsaj še dveh poslancev) ima tak poslanec najnižjo plač in ne more biti član in glasovati v delovnih telesih državnega zbora. Ne pripada mu niti denar za strokovno pomoč. Ena od možnosti je, da se bo Brglez prihodnje leto poskusil na evropskih volitvah. Če bi bil izvoljen, bi s tem stranka SMC spet dobila njegov mandat, ki ga bo v državnem zboru zaradi izključitve skoraj gotovo začasno izgubila.

Brglez je bil v stranki v preteklosti že nekajkrat v sporih s predsednikom Mirom Cerarjem. Morda najostrejši spor je bil lani, ko je vlada v državnem zboru poskušala uzakoniti, da bi lahko, če bi se zelo povečalo število migrantov, večini že na meji s Hrvaško onemogočili vstop v državo. Na podoben način kot je to ta teden z vajo pokazala sosednja Avstrija. Brglez je bil odločno proti in je tudi ostro kritiziral lastno vlado. A je ostal v manjšini. Cerar je lani zahteval, naj Brglez zaradi tega celo odstopi kot podpredsednik stranke, ker je Brglez javno protestiral proti politiki svoje vlade, a do odstopa pozneje ni prišlo, spor sta umirila.

Zadnji spor o vodenju DZ

Je pa Brglez še naprej veljal za vodjo neformalnega levega krila SMC, ki je bilo po idejah blizu SD Dejana Židana in celo precej skrajni Levici Luke Meseca. Nazadnje je do konflikta prišlo, ko je stranka za predsednika državnega zbora predlagala Mira Cerarja, Brglez pa ni zavrnil ideje, da bi sam še naprej začasno vodil zbor. Na volitvah je bil Brglez izvoljen s 13,7 odstotki v okraju Bežigrad, Cerar je v okraju Vič-Rudnik zbral 16,9, vse kandidate SMC pa je daleč prehitel Zdravko Počivalšek, ki je v Šmarju pri Jelšah zbral 19,8 odstotka. SMC ima z Brglezom vred v državnem zboru deset poslancev. Deset jih ima tudi SD Dejana Židana. Levica Luke Meseca pa devet.

 

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (6)

Disqus Comments (6)

https-spletnicasopis-eu