Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Pahor v predsedniško palačo povabil Janšo

(Last Updated On: 05/06/2018)

Predsednik Republike Borut Pahor je v četrtek v predsedniško palačo povabil predsednika SDS Janeza Janšo, ki je na predčasnih parlamentarnih volitvah dobila največji delež glasov volivcev. SDS je v nedeljo po še nedokončnih podatkih volilo 219.617 ali 24,94 odstotka vseh glasujočih. Za drugo uvrščenega Marjana Šarca je bilo 111.405 volivcev ali 12,65 odstotka. Prednost prvega pred drugim je krepka. Na enak način je predsednik republike pred štirimi leti po zmagi na volitvah na pogovor povabil takratnega zmagovalca Mira Cerarja (SMC). Za SMC je takrat po vseh preštetih glasovnicah glasovalo 301.563 volivcev ali 34,49 odstotka vseh. Za Cerarjevo SMC je tokrat volilo 85.884 odstotka volivcev ali 9,75 odstotka vseh volivcev, dosegel je četrti rezultat.

:

Uradni pogovori še niso mogoči

Predsednik republike Borut Pahor

Iz predsednikovega urada so sporočili, da se je Pahor že odločil, da zmagovalcu parlamentarnih volitev Janezu Janši podeli mandat za sestavo vlade. Po ustavi bo predsednik Janšo za mandatarja seveda predlagal šele, ko bo konstituiran državni zbor in bo predsednik lahko opravil tudi posvete z vodji poslanskih skupin na volitvah izvoljenih strank, ki za zdaj še ne obstajajo, saj še niti glasovnice iz tujine niso preštete. To bo državna volilna komisija storila prihodnji teden v ponedeljek popoldan.

Na kritike, ki prihajajo predvsem od ostrih nasprotnikov Janše s skrajne levice, da predsednik niti razmišljati ne bi smel o podelitvi mandatarstva Janši dokler se ne posvetuje tudi s predstavniki vseh manjših sredinskih in levih strank, so iz Pahorjevega kabineta odgovorili tako:

“Predsednik meni, da je prav, da volivci vedo za posledice svojih glasovanj, in da je prav in pošteno, da je njihovo glasovanje pri podelitvi mandata spoštovano. Če zmagovalec volitev ne bo sestavil vlade, se bodo, take izkušnje že imamo, iskale druge rešitve. Toda pojdimo lepo in mirno po vrsti. Najprej dobi mandat zmagovalec.”

Ustava o izvolitve premiera, kar je najpomembnejši dogodek za dejansko konstituiranje oblasti po volitvah, pravi takole:

“Predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade.

Predsednika vlade voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev, če ni s to ustavo drugače določeno. Glasovanje je tajno.

Če kandidat ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če je bilo v tem roku vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem posebej, in sicer najprej o kandidatu predsednika republike, če ta ni izvoljen, pa še o drugih kandidatih po vrstnem redu vložitve predlogov.

Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v oseminštiridesetih urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovne volitve predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Na ponovnih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu števila glasov, dobljenih pri prejšnjih glasovanjih, nato pa o novih, do volitev vloženih kandidaturah, med katerimi ima prednost morebitni kandidat predsednika republike.

Če tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.”

 

Srečanje Pahorja z Janšo bo neformalne narave. Kot so zapisali iz predsednikovega urada: “Namenjena oceni možnosti, da Janez Janša sestavi novo slovensko vlado.” Če Janši  uspe dobiti večino v državnem zboru zase in za ministre, bo to tretja vlada, ki jo bo vodil Janša.

Drnovšek je vodil več vlad, a nobene koalicije do konca

Predsednik SDS Janez Janša na volilni konvenciji, ob njem zmagovalec volitev na Madžarskem Viktor Orban.

Doslej je edini, ki mu je uspelo vlado voditi več kot eno mandatno obdobje, bil Janez Drnovšek. Z izjemo Janše in še ni bilo šefa vlade, ki bi vzdržal z isto koalicijo vsa štiri leta do konca mandata. To ni uspelo niti Drnovšku. Presenetljivo je to spodletelo tudi Cerarju, ki je predčasno odstopil le dan pred Pahorjevim razpisom rednih volitev in s tem povzročil padec vlade in predčasne volitve kljub veliki večini, ki jo je dobil na volitvah pred štirimi leti. Takrat je na rezultat pomembno vplivalo tudi sodstvo, saj je moral na začetku kampanje Janša v zapor, stranka SDS pa je bila s tem ustavljena in paralizirana.. Sodbe v primeru Patria je ustavno sodišče pozneje razveljavilo kot kršitev člena, da nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, odločilo pa je tudi, da sojenje ni bilo pošteno, ker se iz odločanja ni izločil takratni predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Na vrh rednega sodstva je Maslešo postavila levica, z desne pa so temu nasprotovali. Proti Masleši na vrhu sodstva so bili iz SDS tudi zaradi tega, ker je bil ta v času Jugoslavije sekretar Zveze komunistov na sodišču na Primorskem. Preden je Masleša postal šef vrhovnega sodišča je vodil sodni svet, podpredsednik sodnega sveta v tistem času je bil Miro Cerar.

Po srečanju v četrtek so napovedane izjave za medije Pahorja in Janše.

 

 

 

image_pdfimage_print
(Visited 346 times, 1 visits today)
One Comment

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.