Györkös Žnidar: Mejo lahko tudi zapremo
|Last Updated on: 30th maj 2018, 05:20 pop
Položaj v Sloveniji je v celoti pod nadzorom, varnostni organi polno izvajajo nadzor zunanje schengenske meje, sprejeta je bila tudi vrsta ukrepov za poostritev tega nadzora, je notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar včeraj zagotovila v telefonskem pogovoru avstrijskemu ministru za notranje zadeve Herbertu Kicklu. Ministrica je v telefonskem pogovoru opozorila – so danes sporočili iz notranjega ministrstva – tudi, da lahko država ukrepa po dopolnjenem zakonu o tujcih (10. a in 10. b člen) iz začetka lanskega leta.
Ko se položaj na meji dramatično zaostri
Ta precej razvpita sprememba zakona o tujcih omogoča, da lahko v primeru velike stiske državni zbor omeji možnosti vstopa v državo migrantom, tiste, ki so že vstopili, pa po naglem postopku vrne sosednji državi, to je Hrvaški. Zaradi teh dopolnil je bilo lani veliko vroče krvi med predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom (SMC), ki je takrat ocenil, da je to pretirana zaostritev, ki ni v skladu z našimi mednarodnimi zavezami o spoštovanju pravice do azila in premierom Mirom Cerarjem (SMC), ki je takrat vztrajal, da je ta možnost za primer hude migrantske krize nujna in od Brgleza zahteval celo, naj odstopi kot podpredsednik stranke SMC.
Novosti je kot kršitev ustave, ki so ji ostro nasprotovali tudi številni novinarji, denimo Dela in Dnevnika, skušala spodbiti varuhinja človekovih pravic, ki je predlagala tudi začasno zadržanje veljavnosti novosti, a je zadržanje ustavno sodišče zavrnilo, ker dejansko državni zbor vstopanja v državo migrantom ni še niti poskusil omejiti in zato nepopravljivih posledic (še) ni.
Precejšen porast nezakonitih prehodov meje
Število nezakonitih prehodov meja se je letos precej dramatično povečalo v primerjavi z lanskim letom, je pa dogajanje še daleč od najhujših časov, ko so čez meje drle množice. Do 30. aprila letos so policisti ujeli 1.226 nezakonitih migrantov, lani v istem času 322. Precej dramatično pa se je v tem času – na 798 – povečalo število prošenj za zaščito. Številni prosilci za zaščito pozneje izginejo in precej jasno je, da gre za zlorabljanje tega instituta, da bi lahko nadaljevali beg proti bolj zahodnim državam, razlogi pa so pogosto predvsem ekonomske narave.
Avstrijski minister Kickl je predlagal, da bi državi migrantom, organizatorjem ilegalnih prehodov in tudi varnostnim organom držav iz regije, poslali jasen signal, da državi ne bosta dopustili ponovitve dogodkov iz časa zadnje migracijske krize. Podprl je načrtovano srečanje generalnih direktorjev policije na Brdu pri Kranju, na katerega bodo prišli visoki predstavniki avstrijske zvezne policije.
10.b. člen zakona o tujcih pravi:
“(ukrepanje ob spremenjenih razmerah na področju migracij)
(1) Če Državni zbor Republike Slovenije sprejme odločitev iz drugega odstavka prejšnjega člena, policija tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop, ne dovoli vstopa, tujca, ki je po uveljavitvi te odločitve nezakonito vstopil v Republiko Slovenijo in se na območju, na katerem se izvaja ta člen, nahaja nezakonito, pa privede do državne meje in ga napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil.
(2) Če tujec, ki poskuša nezakonito vstopiti na mejnem prehodu ali je že nezakonito vstopil na ozemlje Republike Slovenije iz sosednje države članice Evropske unije in se nahaja na območju, na katerem se ta člen izvaja, po uveljavitvi odločitve Državnega zbora Republike Slovenije iz drugega odstavka prejšnjega člena izrazi namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, policija izvede identifikacijski postopek in ugotavlja identiteto tujca v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije. Ne glede na določbe zakona, ki ureja mednarodno zaščito, policija to namero zavrže kot nedopustno, če v sosednji državi članici Evropske unije, iz katere je tujec vstopil, ni sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, in tujca napoti v to državo. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(3) Prejšnji odstavek se ne uporablja, kadar bi zdravstveno stanje tujca očitno onemogočalo ukrepanje iz prejšnjega odstavka ali kadar je tujec družinski član tujca, pri katerem ukrepanje ni mogoče zaradi zdravstvenega stanja, ali kadar gre po videzu, obnašanju ali drugih okoliščinah za mladoletnika brez spremstva.«.”
Komentarji (8)
Disqus Comments (8)