Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Ciperle o prikrivanju posilstev in pretepanj žensk: “Tako bomo ravnali še naprej”

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:32 pop

“Letos je bilo na območju policijske uprave Ljubljana obravnavanih petindvajset posilstev, leto poprej enaindvajset. V medijih zasledimo občasno, da policija skriva podatke. Mi nobenih podatkov ne skrivamo. Res pa je, kar nam tudi v medijih očitajo, in prav je, da nam to očitajo, tega se bomo držali tudi naprej, ne objavljamo posameznih primerov takih dogodkov v medijih.”

Tako je pred odborom za notranje zadeve namestnik direktorja policije Igor Ciperle poslancem pojasnil, zakaj medijem in javnosti že dalj časa prikrivajo primere posilstev v dnevnih obvestilih o dogajanju v državi. Vsa obvestila so brez imen in priimkov. Podatkov o posilstvih ni več v teh obvestilih. V medijih smo policijo kritizirali, ko smo mimo obvestil policije izvedeli za celo vrsto zelo brutalnih posilstev in nasilnih ropov pretežno žensk, ki so jih zagrešili migranti. Ko javnost že izve, policija potem le potrdi, da se je zgodilo. Koliko ostane javnosti prikrito, je težko oceniti.

Namestnik direktorja policije Igor Ciperle in notranji minister Boštjan Poklukar (Svoboda) Foto: DZ/Matija Sušnik

Igor Ciperle je novembra 2019 prevzel funkcijo direktorja policijske uprave Koper, kar je bil do novembra 2021, ko je bil premeščen v vodstvo policije. 14. junija 2022 je bil imenovan za namestnika generalnega direktorja policije.

Že leta 2020 sem razkril, da je policija javnosti prikrila dvojno posilstvo študentk Maročana Alija Safinija, drugo so je zgodilo na javnem kraju na Metelkovi. Da je prišlo do dvojnega posilstva študentk, je več tednov po dogodku razkril časopis Dnevnik. Javnost prej ni izvedela zaradi sistematičnega prikrivanja oblasti. Imena posiljevalca tudi Dnevnik ni objavil. Razkril sem ga v Spletnem časopisu. Podatek sem pridobil od sodnikov, ki so bili ogorčeni zaradi prikrivanja. Safini je bil namreč tik pred posilstvi predčasno izpuščen iz zapora, v katerem je bil zaradi brutalnih pretepov in ropov več žensk že pred tem, ki so bila tudi prikrita javnosti.

Sodišče ga, ko so ga poslali v zapor, ni izgnalo iz države, ker zakonodaja tega, kot so pojasnili pozneje, ni omogočala. Zaradi tajnosti sojenj in sistematičnega prikrivanja dogajanja za to “luknjo” v ureditvi ljudje in poslanci niso mogli vedeti. Safinija so po dveh posilstvi ta mesec obsodilo še za dodaten nasilen rop ženske, ki ga je tudi zagrešil. Del sodb je zdaj tudi izgon iz države, ko bo odslužil kazen.

Ciperle je prikrivanje podatkov o posilstvih pojasnil s tem, da prikrivajo tudi dogodke, ko so udeleženi mladoletniki in samomore. Tako je povedal, zakaj prikrivajo: “Čisto preprosto, zaradi sekundarne viktimizacije, zaradi občutljivosti postopkov, zaradi tega, ker se lahko žrtve diskriminirane in kar je tudi pomembno, v kolikor bi bile žrtve pred dejstvo postavljene, da bi lahko bil posamezen primer kaznivega dejanja obravnavan v javnosti, bi se pojavilo vprašanje, ali bi žrtev takšno kaznivo dejanje prijavila ali ne. Naša naloga je, da zaščitimo žrtve, da preprečujemo kazniva dejanja. Temu ustrezno se odzivamo in preiskujemo ta kazniva dejanja in storilce izročamo ustreznim organom.”

Ciperle manipulira. Mediji ne zahtevamo podatkov o žrtvah in imen žensk že prej nismo objavljali. Pričakujemo pa obvestila o dogodkih, objavili pa smo imena storilcev, ki se znajdejo na sodiščih. Še posebej, če gre za serijske posiljevalce in nasilneže.

Letos smo mediji, čeprav policija sistematično prikriva tovrstne dogodke, razkrili celo serijo posilstev, ki kažejo predvsem, da je Ljubljana postala nevarno mesto, kjer morajo dekleta in ženske paziti. Sredi dneva sta 13. maja letos 23-letni državljan Somalije in 45-letni državljan Nigerije sledila mlademu dekletu na stranišče Metelkove, vdrla vanj in jo posilila, je poročal časopis Demokracija, ki mu je policija potrdila neuradne informacije o posilstvu. Slovenske novice so razkrile, da je maja 17 letni migrant ob izhodu iz azilnega doma v Logatcu na območju Cerknice posilil 78 letno žensko, ki jo je poskušal tudi oropati. Ženski je, ko je odšel, uspelo poklicati pomoč. Fant pa se je poskušal skriti v drugi hiši, a ga je od tam pregnalo kričanje lastnice. Migrant iz Maroka je poskusil posiliti žensko v Ljubljani, drug pa je pri tem pomagal, so mi novembra potrdili iz policije, ko sem preverjal neuradne informacije o ponovnem migrantskem posilstvu v centru Ljubljane. Že oktobra pa sem poročal, da je policija potrdila poskus posilstva ženske na področju Bežigrada, ki bi ga naj zagrešili štirje migranti. Policija je dogodek potrdila tako: “Potrdimo lahko, da smo bili v noči iz sobote na nedeljo obveščeni o kaznivem dejanju zoper spolno nedotakljivost na območju Bežigrada. V dogodku je bila ena oseba lažje poškodovana.” Poškodovana je bila mlada ženska. Koliko je bilo še takšnih dogodkov, zaradi policijskega prikrivanja ne vemo. V statistikah, ki jih policija predstavlja, pa tudi niso natančni, kar kaže tudi nastop Ciperleja pred poslanci, ko ni pojasnil, koliko posilstev na območju Ljubljane so zagrešili državljani Slovenije, koliko državljani tretjih držav in koliko migranti, ki so v državo vstopili mimo pravil.

Odbor za notranje zadeve je o problemih razpravljal pred jutrišnjo izredno sejo državnega zbora, ki bo na zahtevo SDS razpravljal o velikem številu migrantov, ki prihajajo v državo, kar je oblast prevzela vlada Roberta Goloba, ki je razglasila politiko odprtih vrat in začela podirati ograjo na meji. Kako je lani število migrantov začelo močno rasti, kaže preglednica, ki sem jo po podatkih policije pripravil sam, policija je namreč močno zmanjšala obseg podatkov, ki jih objavlja o migracijah in takšnih pregledov sama več ne pripravlja kot jih je v preteklosti. Trdijo, da je razlog za slabše informiranje javnosti spremenjen položaj, ker je Hrvaška od novega leta del skupnega evropskega prostora, ko ni več mejnega nadzora.

Zapleti z migranti so tudi na severu Evrope, kjer je Finska za nekaj časa povsem zaprla meje proti Rusije, ki se poskuša znebiti migrantov tako, da jih pomaga transportirati proti tej državi.

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (1)

Disqus Comments (3)

https-spletnicasopis-eu