April: Šarcu pred začetkom kampanje zmanjkuje vetra

Last Updated on: 28th april 2018, 07:46 dop

Aprila, tik pred začetkom časa volilnih kampanj, je Marjan Šarec s stranko LMŠ padel z vrha po rezultatih meritev javnega mnenja treh televizij. Nekaj časa je vodil celo krepko. V povprečkih ga je ta mesec prehitela SDS Janeza Janše. A prednost je majhna. Raziskave javnega mnenja so tudi precej nezanesljiv kazalec dogajanja. Pogosto je slišati celo očitke, da so bolj oblika ustvarjanja kot merjenja javnega mnenja.  Šarec ta mesec ni bil prvi po nobeni od treh raziskav. Rezultati raziskav Mediane za POPTV in Parsifala SC za NOVOTV so na vrh postavil Janšo, raziskava Ninamedije za TVSLO pa Dejana Židana. 

Vzpon SDS, ki pa ni visoko

SDS se je po relativno nizkih deležih v začetku leta aprila spet povzpela nad rezultat, ki ga je dosegla na volitvah pred štirimi leti, ko je moral  Janša tik pred volitvami v zapor. Sodbe so bile po volitvah, na katerih je bil iz zapora izvoljen v državni zbor, razveljavljene. Zaradi kršitev ustave in zakonov Janša toži sodnike, tožilce in državo, za katere je že ustavno sodišče ugotovilo, da niso ravnali v skladu z ustavnim redom. Čeprav so višji kot zadnje mesece, to še niso deleži, ki jih je SDS dosegla na “normalnih” volitvah leta 2004, 2008 in 2011, ko so bili vsakič med 25 in 30 odstotki, kar je najbrž cilj te desnosredinske stranke tudi tokrat. Podoben deleže kot v preteklosti je SDS imela lani. Nekoliko nejasno je, kako močna je SD Dejana Židan, za katero različne raziskave zelo različno kažejo.

Iz rezultatov raziskav treh televizij sem, da jih lahko primerjamo medsebojno (in z volitvami), izločil strankarsko neopredeljene odgovore, torej ne vem, ne bom voli. Deleže sem sorazmerno zbranim odstotkom strank prerazporedil. Grafično je primerjava rezultatov raziskav treh televizij v mesecu aprilu, torej tik pred začetkom uradne volilne kampanje, ki se začne 3. maja, ko bodo stranke morale tudi uradno vložiti liste, takšna:

V grafiki je zaradi preglednosti izpuščena množica manjših strank, ki so pod pragom za vstop v parlament. Deleži manjših strank niso prerazporejeni večjim. O manjših strankah pišem na koncu članka.

Trend: Šarec in Židan navzdol

Še bolj kot številke v posameznem mesecu so pri rezultatih raziskav javnega mnenja zanimivi trendi. Številkam, ker je znano, da raziskave praviloma celo v tednu pred volitvami dramatično zgrešijo rezultate, ni preveč verjeti. Trende prikazujem tako, da izračunam mesečno povprečje za stranke v vseh treh raziskavah in jih prikažem v primerjavi z volitvami. To pokaže tudi, kako se spreminja razmerje sil od zadnjih volitev. Daleč največji vzpon iz nič (ker pred štirimi leti niso obstajali) na petino vseh glasov je uspel LMŠ Marjana Šarca. Največji padec pa SMC Mira Cerarja, ki je iz 34,5 odstotka zgrmel na vsega devet odstotkov. Trend padanja SMC je marca nekoliko ustavil odstop Cerarja kot šefa vlade, a že aprila je, se zdi, učinek odstopa nekoliko izzvenel, delež za SMC pa je še vedno višji kot februarja. Skoraj rekordno nizko je ta mesec tudi Desus Karla Erjavca, ki ga prehiteva NSi Mateja Tonina. Podatki so številčno takšni:

Tudi NSi je nekoliko nad deležem, ki ga je ta stranka dosegla leta 2014. Še bolje kaže Levici Luke Meseca, ki je ta mesec dosegla najvišji delež letos. Bolj grafična primerjava dogajanja zadnje mesece nazorno pokaže sliko, kako že nekaj časa deleže izgubljata Marjan Šarec in Dejan Židan, Janša in Mesec bolj na dnu pa rahlo pridobivata. To je videti tako:

Posebna zgodba so majhne stranke z le nekaj odstotki ali še manj, kjer so rezultati še posebej nenatančni in se tudi zelo razlikujejo. Vse tri raziskave so narejene na vzorcu okoli 700. Težava pri majhnih strankah je, da še ne vemo natančno, katere vse bodo sploh kandidirale. To bo jasno šele po 3. maju, ko bo iztekel rok za vložitev kandidatur.

Ne merijo vseh, nekatere pa preveč

Ninamedia za TVSLO majhnih strank sploh ne prikazuje. Zato primerjam in grafično predstavljam le rezultate za POPTV in Novo24TV, ki pa prikažeta različne majhne stranke. Tudi takšne, za katere se zdi, da ne bodo kandidirale. Ne prikažeta pa nujno tistih, ki zanesljivo bodo. Po odprtih računih na Ajpesu se zdi, da bo tokrat kandidiralo skupaj več kot kot 20 strank in list. V teh dneh majhne stranke zbirajo podpise volivcev za vložitev kandidatur po državi. Za parlamentarne stranke zadoščajo trije podpisi poslancev. V vsaki od osmih enot morajo stranke, ki nimajo poslancev  prepričati najmanj sto volivcev, da jih podprejo s podpisi, ki so overovljeni na upravni enoti. Vsak volivec sme podpreti eno samo stranko. Bolj teoretično je mogoče kandidirati tudi s le 50 podpisi, če bi kandidate določili člani stranke v enoti. A strank, ki bi imele tak način kandidature v statutih, v državi najbrž sploh ni. Ob dovolj podpisih bodo morale biti stranke pazljive še, da ne zgrešijo spolnih kvot. Na listi v enoti morajo biti najmanj štirje moški ali ženske od skupaj enajstih kandidatov. Če podpisov ni dovolj ali če stranka zgreši kvoto, bo lista zavrnjena. To se se je pred sedmimi leti zgodilo stranki TRS (predhodnica Levice)  v enoti Ljubljana Center, ker je Branimir Štrukelj predal listo s premalo ženskami. Kot kandidatko so v TRS takrat izbrali Izabelo Pavšič, a pomotoma namesto nje na spisek kandidatov zapisali Božidarja Kanteta, so mi takrat pojasnili iz TRS.

Tik pred začetkom kampanje po dosedanjih raziskavah po podpori volivcev od drugih nekoliko odstopajo SAB Alenke Bratušek, SLS Marka Zidanška, DD Bojana Dobovška, Lista novinarja Bojana Požarja in SNS Zmaga Jelinčiča. Te stranke in morda še Zeleni Andreja Ćuša niso brez možnosti, da bi dosegle prag pri štirih odstotkih.  V zadnji raziskavi je POPTV nameril relativno visok delež za Zedinjeno Slovenijo Andreja Šiška, ki ni odprla posebnega računa za volilno kampanjo. Kandidirati je sicer mogoče tudi brez ali s prepozno odprtim računom.  Zelo nizek delež pa je Mediana že drug mesec zapored izmerila Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića:

Jankovićeva stranka poseben račun za kampanjo je odprla. Le 0,3 odstotni delež za stranko politika, ki serijsko zmaguje na županskih volitvah v Ljubljani, pa je skoraj neverjetno nizek kljub vsem aferam po katerih slovi.

Med tistimi, ki ga na spisku odprtih računov za kampanjo pred volitvami poslancev ni, a ga merijo, je še Vili Kovačič, ki je poseben račun doslej odprl le za referendumsko kampanjo.