Šarec, ki si ne upa z Janšo, izvedel “blietzkrieg” kongres

Last Updated on: 14th april 2018, 01:54 pop

Bliskovito je danes kongres Marjana Šarca izvedel volitve novega vodstva, potrdil program stranke, do časa kosila se je vse skupaj že končalo. Običajno se volilni strankarski kongresi večjih strank, celo če ne potrjujejo programov, zavlečejo do noči. Ta kongres je bil drugačen. Začetek sem ob 10. uri sem nekoliko zamudil, ker je novinarje ob 11. uri predsednik republike Borut Pahor povabil na razglasitev razpisa parlamentarnih volitev.

Šarec: Ne obljubljamo tisoč evrov pokojnine

Ko sem informacije od tam spravil v Spletni časopis (kar v vladni palači) sem se odpeljal v Medvode. Ob 13. uri sem bil že nazaj v Ljubljani, kongres se je namreč do časa za kosilo tam že končal. Presenečenj ni bilo. Šarec je bil izvoljen za predsednika. Med drugim je na kongresu o kampanji LMŠ  dejal: “Ne obljubljamo druge Švice, ne Skandinavije, niti ne pokojnin v višini 1000 evrov, ker dobro vemo, da rezultat pride samo s trdim delom in nikakor čez noč. Jasno naj povem, da ne bomo dajali lepih in nerealnih obljub s ciljem zmage za vsako ceno.” Kratek kongres je za stranko lahko koristen, pomeni manj stroškov. V zadnjem mesecu je Šarec prevzel politiko bivše predsednice NSi Ljudmile Novak z napovedmi, da po volitvah ne bi sodeloval z dvakrat premierom Janezom Janšo, bi pa s SDS, ki jo Janša vodi. Da z Janšo ne bi koalicijsko sodeloval, je Šarec pred dobrim mesecem dejal za Der Standard. Takrat je to pojasnil z besedami, da ne mara ekstremistov. Trditev, da pa z Janšo ne, je te dni ponovil. Zdaj pravi, da je Janša že predolgo na vrhu SDS. To Šarca uvršča bolj na levo, hkrati pa s tem kaže, da je šibek. Na kongresu je v govoru uporabil bolj blag pristop. Dejal je: “Ne sprašujte nas ali Kučan ali Janša, za nas je to že zdavnaj preteklost. Čas je, da Slovenija zadiha in mi z njo. Pustite novo generacijo delati in ustvarjati za prihodnost. Kdor bo vedno vztrajal na starih vzorcih, bo ostal v času in prostoru, ujetnik strahov, zamer in zastarelega razmišljanja.”

Slovenski neuspešni novinci

Pametni in močni politiki, kar je bil nekoč Janez Drnovšek, podoben je tudi Janša, praviloma ne izključujejo sodelovanja z drugimi večjimi strankami že pred volitvami. Še posebej, če bi te bile, denimo, manjši koalicijski partner. Povrhu imeti izkušnje za resne ljudi nikjer ni slabost. Po svetu še na vrh resnih mednarodnih podjetij praviloma nikjer ne morejo priti mlečnozobi avanturisti.

Številni pomembni evropski politiki so praviloma že vsaj desetletje na čelu držav in ne le strank: denimo nemška kanclerka Angela Merkel, madžarski premier Viktor Orban ali ruski predsednik Vladimir Putin. Da šefi vlad ne vzdržijo niti štiri leta, je slovenska posebnost z levimi “novimi obrazi” v zadnjem desetletju. Da dolga kariera ni nič slabega, kaže primer Winstona Churchilla, ki je bil minister v vladi v času prve svetovne vojne, premier pa četrt stoletja pozneje med drugo.

Ko je Šarec napovedal kongres, je bilo jasno, da bo skoraj hkrati s tem kongresom predsednik republike Borut Pahor razpustil državni zbor, razpisal predčasne volitve in da bo teden pozneje imel kongres še Matej Tonin z NSi, ki pa ne izključuje koalicijskih povezav z Janšo ali s kom drugim. Pred mesecem dni je premier Miro Cerar z odstopom ustavil Pahorja, ki je dan pozneje takrat že nameraval razpisati redne volitve za 10. junij.

Izstopi v Kamniku bolj prizadeli Desus

Kongres, ki so ga sami poimenovali za zbor članic in članov stranke Liste Marjana Šarca, se je začel ob 10. uri v športni dvorani v Medvodah. Ob predsedniku Šarcu sta bila za podpredsednika izvoljena Jerca Korče in Igor Žavbi, v izvršnem odboru so  Lara Jemc, Mateja Kirn in Jože Arko, v nadzorni svet pa Mateja Gradišek, Matija Podržaj in Urban Bergant.

Mediji so se pa že razpisali, kdo vse bodo kandidati stranke. Je pa LMŠ  pred tednom zapustila Nina Irt, ki je vodila svetniški klub Šarčeve stranke v občini Kamnik. Hkrati sta iz svoje stranke izstopila še oba svetnika Desusa Mojca Jončeska Malovrh in Roman Maligoj. Glede na velik delež, ki ga ima Šarčeva stranka v občinskem svetu, jih izstop ne ogroža.

Razmerja moči v občini pred odstopi so bila takšna:

DeSUS je po dveh odstopih ostal povsem brez zastopnikov. Da bo ustanovljena stranka LMŠ, so Šarčevi pristaši odločili na ustanovnem zboru 30. maja 2014 v Šmarci pri Kamniku.” Čas kongresov ni naključno izbran. Stranke poskušajo pred volitvami na različne načine pritegniti pozornost, kongres pa je praviloma dogodek, ki odmeva v medijih. Stranka Marjana Šarca je bila do lanskih predsedniških volitev predvsem lokalna, skoraj vsi prihodki LMŠ, leta 2016 jih je za 39.371 evrov, so bili iz proračuna občine Kamnik: to so dotacije stranki zaradi rezultata na lokalnih volitvah. Kot so ugotovili revizorji računskega sodišča članarin niti zbirali niso. Nič ni bilo niti prostovoljnih prispevkov.

Konec leta skoraj brez denarja

Podobno je bilo tudi lani, ko so imeli 39.474 evrov prihodkov, porabili so pa krepko več, kar 99.137 evrov. Na letni ravni so poslovali s 59.763 evrov minusa. Razlog je bila predsedniška kampanja, s katero se je Šarec presenetljivo prebil v drugi krog. Na koncu lanskega leta so bili skoraj povsem brez denarja. Tudi lani Šarec ni zbral niti evra članarin ali prispevkov.  Tudi zaposlenih niso imeli nič. Stranke, ki ne zberejo skoraj nič članarin in prispevkov, so praviloma ustanovljene za črpanje državnih in občinskih dotacij. Takšnih strank je nekaj tudi med večjimi: denimo PS Zorana Jankovića.

Izhodišča za program, ki so jih objavili že pred časom, so v točkah zapisali tako:

»ČAS JE ZA NOVO GENERACIJO«
Prevladujoči vpliv volivcev in poenostavitev imenovanja vlad.
Stabilne javne finance.
Učinkovita in strokovna javna uprava – politiki in uradniki smo v službi ljudi in ne obratno.
Sodstvo – resnično v imenu ljudstva.
Boj proti korupciji in gospodarskemu kriminalu potrebuje močno vlado.
Močno in inovativno gospodarstvo je temelj socialne države.
Turizem – potencial za zeleni razvoj.
Nove tehnologije – priložnost za prihodnost.
Javno zdravstvo – v središče postavljamo pacienta.
Kakovostno in pravično javno šolstvo ter podpora znanosti.
Šport – združevanje in promocija.
Mlade je potrebno vključiti v soodločanje.
Sociala – preprečevanje stisk in težav ljudi.
Kultura – naša zavest.
Varnost je naša skupna dobrina – nov zagon za sistem nacionalne varnosti.
Državotvorna, samozavestna, proaktivna in usklajena zunanja politika.
Pospešek javnim investicijam – modernizacija železnic in prenova cestnega omrežja.
Energetika – čim večja energetska samozadostnost.
Okolje in prostor – iskanje ravnovesja med okoljem in razvojem.
Rodovitna zemlja, hrana, voda in les – naše bogastvo in odgovornost do zanamcev.