Miro Cerar ni Josip Broz Tito

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:46 pop

Ko se je ta teden v parlamentu zapletalo ob Palestini, smo slišali lažnive razlage, zakaj naša država ni priznala te države. Pred nekaj meseci so iz vladne koalicije priznanje napovedali kot povračilni ukrep, ker so ZDA priznale Jeruzalem za prestolnico Izraela. Izrael je država, s katero je nekdanji jugoslovanski diktator Josip Broz Tito prekinil diplomatske odnose. Palestino pa je socialistična Jugoslavija priznala med prvimi, skupaj z drugimi bratskimi državami socialističnega, muslimanskega in tudi tretjega revnega sveta. Večina držav zahoda je ni. Da se ta teden nismo vrnili na te stare tirnice, so povzročile opozicijska SDS z Janezom Janšo, NSi, kjer je težave povzročal Jožef Horvat in del SMC, je bila ena od razlag, ki je primer čiste “fake news”. Tistega, kar je res, pa skoraj nihče ni zapisal ali izrekel. Priznanje Palestine se ni zgodilo, ker ga premier Miro Cerar in vlada SMC, DeSUS in SD preprosto nista niti predlagala.

Večina v SMC ni šla proti Cerarju

Za resne države, kar je menda tudi Slovenija, je povsem normalno, da priznanje drugih držav po tehtnem premisleku predlagajo vlade, ki v mednarodnih odnosih zastopajo državo, potrdi pa predlog večina v parlamentu. Tudi posledice so pozneje stvar vlad. Če ste v medijih prebirali, da je vlada kaj predlagala, so vam lagali. V politiki je laži in propagande veliko, neizkušeni in pogosto slabo izobraženi novinarji pa hitro nasedejo in potem prebiramo divje zgodbe, ki so povsem neresnične. Na koncu od takšnih novinarjev izvemo, da je opozicija kriva za tisto, kar je povsod po svetu stvar vladajočih. Je pa skupina poslancev, v kateri so bili vsi poslanci Levice in Desusa, pa manjši del SMC, ta teden res poskušala priznanje Palestine doseči brez predloga vlade in mimo zakona. Niso zahtevali le razprave o priznanju Palestine kot je slišati po medijih. Namen so imeli odločiti. Temu bi se v kakšni bolj strogi državi reklo poskus zlorabe oblasti. Poskus puča.  V tej skupini so bili tudi pomembni politiki. Zahtevo za izredno sejo državnega zbora, na kateri bi odločali mimo pravil v zakonu in brez predloga vlade, sta podpisala predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) in vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer. Na vlaku, ki je nameraval povoziti pravila in svarila pravnikov, pa je bil tudi zunanji minister Karl Erjavec (Desus).  A se jim je zalomilo, ker večji del SMC ni bil pripravljen kar kršiti pravil in zapustiti šefa vlade in svoje lastne stranke Mira Cerarja. Bojkot tega goljufanja pa sta napovedali tudi opozicijski SDS in NSi.  Kustec Lipicerjeva je na koncu celo umaknila podpis. Podpis, ki je bil, povejmo naravnost, precej blizu nožu v hrbet Cerarju.

Pod Titom na Goli otok

Politikov SD, ki imajo več izkušenj, ni bilo blizu tega dogajanja. Matjaž Han je podpisnike zahteve za izredno sejo za Palestino celo obešenjaško opozoril, da potrebujejo večino, ki je nimajo, da bi povozili nedvoumna mnenja pravnikov.

Zadnje mesece postopka priznanja Palestine Cerar ni predlagal, ker je imel zanesljivo dovolj tehtnih informacij, da ne bo dobro za državo in da pomeni resne težave, če bomo povsem mimo dogovorov v EU metali kamne proti ZDA. Zdaj bi pa Cerarja, ker je vmes od vsega hudega odstopil kot šef vlade, del poslancev kar odpikal, ko gre za zunanjepolitične dileme države. Vlogo šefa vlade pa bi prepustili Luki Mesecu in njegovi Levici, ki bi – če bi res odločali – kar izstopila iz zahodnega zavezništva. Politike Levice, za katere močno sumim, da svoj odločen boj proti kapitalizmu, kapitalu in Zahodu igrajo in napihujejo zaradi predvolilnih razlogov, bi v nekih drugih časih Josip Broz Tito takoj poslal na Goli otok na prevzgojo zaradi prevelike ljubezni do Sovjetske zveze in Stalina in pomanjkanja privrženosti njegovi komunistični partiji. V stranki Luke Meseca imajo srečo, da živimo v bolj liberalni ureditvi, ki ji ostro nasprotujejo, v kateri pa se lahko svobodno politično združujejo levi in desni skrajneži. In tudi komunisti, ki si na kongresih prepevajo internacionalo.

Ta cirkus, ko obrobna opozicijska stranka sproža, kar bi smela le vlada, se je dogajal tudi zaradi predvolilnih ideoloških razlogov. Vse leve vladne stranke so že dolga leta za priznanje Palestine, ga pa nikoli res ne predlagajo, ker bi bilo to slabo za državo. Pa so Luki Mesecu podtaknili štafeto, ker fant nima veliko pojma, za nič ni odgovoren in je torej pravi za to, da vodi zunanjepolitične odločitve, ki nas izločajo iz Zahoda in vodijo nekam nazaj v čase Josipa Broza Tita, ki je mrtev in časov, ki jih ni več.

Da je ta politični cirkus propadel, je dobro za državo. Manj dobro pa, da komu sploh pade na misel, da je s takšnimi bizarnostmi mogoče nabirati politične točke. A jih nabirajo. Politiki z leve vam rišejo zahodne države in ZDA kot glavnega krivca za svojo lastno nesposobnost v zadnjih desetletjih. Balkan, Rusijo in Palestino pa nam predstavljajo kot sprejemljivo alternativo za boljše življenje, kar je povsem mimo realnosti, a številni v medijih in tudi del javnosti pač praviloma nasede manipulacijam.

Kot so nasedli, da vlada nima nič s tem, da Palestina ni bila priznana. Pa ima. Vse.

[sociallocker id=10707][/sociallocker]Na posnetku je precej neljudski angleški avtomobil iz časov socializma, danes slovenske oblasti uporabljajo manj prestižne, a bolj učinkovite nemške limuzine.