Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Pravniki DZ: V ustavi ni kolektivnih pravic narodov SFRJ!

(Last Updated On: 23/03/2018)

“Zaradi neustavnosti ni nobenega dokumenta nobene vladne službe. V prvi verziji je povsod pisalo, da je to neustavno,” je poslanec DeSUS Primož Hainz pojasnil, zakaj ni nobenih mnenj vlade, ko so v parlamentu prejšnji mesec poslanci SMC Mira Cerarja, SD Dejana Židana in Levice Luke Meseca odločili, da bodo nadaljevali postopek uzakonjanja kolektivnih kulturnih pravic za narode nekdanje socialistične Jugoslavije. Nenadnemu hitremu urejanju pravic in dodatnega proračunskega denarja za ljudi, ki izvirajo iz Balkana, sta nasprotovali SDS Janeza Janše in NSi Mateja Tonina. DeSUS pa se je pridružil desnima opozicijskima strankama, čeprav sta dva poslanca te stranke predlog za nenavadno novost prej sopodpisala.

Oblika zlorabe oblasti za “naše”

Glasovanje državnega zbora, ali bi nadaljevali proceduro sprejemanja tega zakona, se je februarja izšlo tako:

Ta teden pa se je pokazalo, da Hainz ni govoril na pamet. Stališča vlade o predlogu sicer še vedno ni. Je pa zelo jasno zapisala zakonodajno pravna služba državnega zbora, da so posebni privilegiji le za narode iz Balkana izven ustavnega reda.

Sam v Spletnem časopisu že od vložitve opozarjam, da je zakon, ki ga je v začetku februarja s podpisi predlagalo 24 poslancev SMC Mira Cerarja (od 35), Uroš Prikl in Peter Vilfan iz DeSUS Karla Erjavca (od 11) in po vseh pet poslancev SD Dejana Židana in Levice Luke Meseca, zloraba oblasti predstavnikov ljudstva, ki sami sebi in svojim bližnjim, ki so prišli iz Balkana, predvolilno urejajo privilegije, ki jih druge narodnosti, denimo Nemci, nimajo in ne bodo imeli.

Ko široka razprava ni zaželjena

Stranka Desus je odboru za kulturo, ki ga vodi prvi podpisnik privilegijev za narode SFRJ Dragan Matić, konec februarja predlagala, naj skliče javno razpravo, da bi lahko svoja mnenja predstavili strokovnjaki. A je leva večina (SMC, SD, Levica) v odboru za kulturo ta predlog že zavrnila. A mnenju zakonodajno pravne službe predlagatelji ne morejo uiti, obvezno je pred nadaljevanjem odločanj v državnem zboru.

“Izhajajoč iz obstoječega pravnega reda, je problematika varstva narodnih in etničnih skupnosti in uresničevanja njihovih pravic na kolektivni ravni ustavna materija. Ustava  posebej določa posebne pravice avtohtonih italijanske in madžarske narodne skupnosti (64. člen) in napotuje na zakonsko ureditev položaja in posebnih pravic romske skupnosti (65. člen),” je zapisano v mnenju, ki ga je ta teden pripravila Mira Palhartinger.  Nadaljuje pa se mnenje zakonodajno pravne službe državnega zbora tako:

“Tudi v splošnih določbah (5. člen) je poudarjen pomen varstva in zagotavljanja pravic narodnih skupnosti, vendar se to omejuje le na skupnosti, ki jih določa Ustava. Posebnega varstva in pravic drugih narodnih skupnosti oziroma narodov torej Ustava na kolektivni ravni ne ureja, vsakomur, torej tudi pripadnikom narodnih skupnosti narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji pa na individualni ravni zagotavlja splošne pravice iz 14. (enakost pred zakonom) , 61. (izražanje narodne pripadnosti) in 62. člena Ustave (pravica do uporabe svojega jezika in pisave). Način, na katerega je zasnovana ustavna ureditev, torej kaže na namen, da se ureditev položaja in uresničevanja kolektivnih pravic določi le za narodne skupnosti, ki jih Ustava posebej opredeljuje, kar govori v prid stališču, da bi bilo vprašanje ustrezneje urejati na ustavni ravni, s čimer bi se zagotovila podlaga za zakonsko ureditev pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji na kolektivni ravni.”

O denarju pa kar po domače

Med zanimivejšimi opozorili ob zakonu je še, kako določa delitev denarja, za kar praviloma pri zakonih pač gre. Tako je zapisano opozorilo:

“Menimo, da so predlagane določbe o financiranju ukrepov presplošne in nedoločne, saj ne definirajo narave in vsebine ukrepov, ne določajo, kdo so upravičenci in kaj natančno se financira, po kakšnem postopku naj bi potekali javni razpisi in pozivi ter kakšna so merila za odločanje. Manjka tudi pooblastilo in rok za izdajo podzakonskega predpisa, s katerim bi se ta vprašanja (v okvirih, ki jih mora vnaprej določiti zakon) natančneje uredila. Ker so določene zakonske podlage za izvedbo teh ukrepov na področju kulture že podane, je treba izkazati, zakaj te ne zadoščajo ali niso ustrezne, ter s tem ločeno urejanje posebej utemeljiti.”

Ker bo predsednik republike Borut Pahor čez tri tedne najbrž razpustil državni zbor, aprila o zakonu o kolektivnih pravica narodov socialistične Jugoslavije poslanci na redni seji ne bodo odločali. Ker pa so predlog podpisali poslanci SMC, SD in ZL, skupaj te stranke združujejo pol vseh poslancev, ni mogoče izključiti, da bo odločanje uvrščeno na kakšno izredno sejo.

Celotno mnenje zakonodajno pravne službe je takšno:

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/03/ZKP-o-kolektivnih-pravicah-narodov-SFRJ.pdf” title=”ZKP o kolektivnih pravicah narodov SFRJ”]

 

Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 1.220 times, 1 visits today)

Komentarji (5)

Disqus Comments (5)

https-spletnicasopis-eu