Manjši kadrovski cunami že pred volitvami

Last Updated on: 9th marec 2018, 07:00 dop

Zaslišanja desetih kandidatov za veleposlanike tik pred volitvami danes začenja odbor za zunanjo politiko. Prihodnji teden  bo mandatno volilna komisija razpravljala o predlogu pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, da bi parlament za podpredsednika vrhovnega sodišča imenoval Miodraga Đorđevića. Več o sodniku  Đorđeviću lahko najdete na povezavi tukaj. Ni pa mogoče povsem izključiti, da se bo pred poslanci do volitev znašel še predlog za imenovanje novega guvernerja Banke Slovenije.

Koliko hitrih imenovanj bo še?

»Najbrž ni modro, da nekaj dni pred volitvami opravimo še kakšno izredno sejo državnega zbora in potrjujemo guvernerja,” je včeraj Jože Tanko (SDS) povzel, kakšno stališče je o tem predstavil predsedniku republike Borutu Pahorju na posvetu o datumu volitev poslancev. Zunanji minister Karl Erjavec veleposlanike v dogovoru s Pahorjem predlaga za prihodnjo vlado, ki bo mandat prevzela poleti po volitvah. V podobnem položaju je pred desetletjem vladi Janeza Janše takratni predsednik republike Danilo Türk zavrnil imenovanje veleposlanikov. Takrat so za pozno rotacijo bili razlogi, pred tem je država predsedovala EU, zaradi česar so bile menjave nekaj časa ustavljene. Pred desetletjem je tudi šlo za najpomembnejše svetovne prestolnice. Tokrat pa – z izjemo Rusije – ne. Pravi razlog za Türkovo reakcijo pred desetletjem je najbrž sicer bil, ker je vlada za veleposlanika na Dunaju takrat predlagala Dimitrija Rupla, ki je bil za Türka preveč kvalificiran. Posledica je bila, da je bila država, ko se je začela svetovna gospodarska kriza, brez pravih veleposlanikov v najpomembnejših prestolnicah.

Đorđević, Arabci, Rusija in Ukrajina

“To je neprimerno in neetično,” je že februarja o izbiranju veleposlanikov tik pred volitvami protestiral vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko in spomnil, da se je zunanji minister Erjavec v preteklosti zavzel, da odhajajoča vlada ne postavlja veleposlanikov novi. Včeraj pa je po pogovoru s Pahorjem Tanko povedal:  “Kot razumem, je v tem primeru problem, ker je predsednik republike že dal predhodno soglasje za vse kandidate”.

“Z vidika politične higiene je to narobe,” je podobno, da je napaka izbiranje veleposlanikov tik pred volitvami ocenil tudi predsednik odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat (NSi), ki pa nima druge možnosti kot zaslišati kandidate, kar se bo danes popoldan začelo za zaprtimi vrati. 

Kandidati sami za ravnanje vlade niso krivi. Imena kandidatov za veleposlanike javnosti v državnem zboru tudi skrijejo in uradno ni nič znano, kdo je pred poslanci.  Neuradno se pa poslancem danes predstavljajo kandidati za veleposlanike v Združenih arabskih emiratih Oto Pungartnik, v Arabski republiki Egipt Mateja Prevolšek in v Avstraliji Jurij Rifelj. V Združenih arabskih emiratih veleposlaništva še nimamo. “Pokrivala” ga je iz Egipta zadnja leta Tatjana Miškova. Ustanovitev novega veleposlaništva je Erjavčev projekt, ki ga bo plačala prihodnja vlada. Novo veleposlaništvo v Abu Dabiju ne bo poceni.  Prihodnji teden v torek se bodo – spet povsem neuradno – za zaprtimi vrati v državnem zboru predstavili še kandidati za veleposlanike na Danskem Edvin Skrt, v Kanadi Melita Gabrič in v Estoniji Božena Forštnerič Boroje. V četrtek pa bodo zaslišanja Anžeja Frangeša, ki bi šel v Bolgarijo, Aleške Simkić za Ukrajino in Branka Rakovca za Rusijo.

Pa še prav posebna Srbija

Za aprila pa je načrtovan še pogovor s kandidatom za Beograd Iztokom Jarcem. Jarc je bil v prvi vladi Janeza Janše po letu 2007 minister za kmetijstvo, pred tem pa že veleposlanik v Izraelu, pozneje pa v Angliji. V Beogradu nas zdaj zastopa Vladimir Gasparič.  Prvi veleposlanik po letu 2000 je bil v Srbiji nekdanji zaupnik Janeza Drnovška Borut Šuklje, po njem pa pomemben politik SDS Miroslav Luci in nekdanji predsednik SLS Franc But. Sedanjega veleposlanika Gaspariča je za izrednega in pooblaščenega veleposlanika v Srbiji Pahor postavil decembra 2015, torej pred dobrima dvema letoma.