Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Diktator Cerar: Reševanje migranta Ahmada pred Hrvaško

(Last Updated On: 19/01/2018)
image_pdfimage_print

„Nezaslišano!“ se je premier Miro Cerar v intervjuju za Dnevnik odzval na opozicijski predlog, da bi ga parlament obtožil pred ustavnim sodiščem, ker je ustavil deportacijo migranta Ahmada Shamieha na Hrvaško.

Nezaslišano ni. Ne bo pa uspelo. Opozicija nima dovolj glasov, da postopek sproži. Bo pa – čeprav ni nezaslišano in ne bo uspelo – zanimiv del spopada pred volitvami. V kratkem času se bo parlament z vprašanjem enega samega sirskega migranta na vso moč ukvarjal že drugič. V državi je Ahmad zaradi tega, ker je vlada pred leti opustila mejni nadzor, h kateremu se je zavezala na ravni Evrope, delo naše vlade pa so opravili Avstrijci, ki so sami vzpostavili nadzor proti nam in Ahmadu niso dovolili vstopa k njim. Od takrat ga naša vlada že skoraj dve leti neuspešno vrača Hrvaški. Razlogi, da skušajo Ahmada zdaj nenadoma rešiti pred lastno politiko vračanja Hrvaški, niso tako tehtni kot so bili v filmu reševanju vojaka Ryana, da mama po treh sožalnih pismih za padle sinove za osvobajanje Evrope ne bi dobila pisma še za zadnjega in najmlajšega. Menda se je, v času kar vlada menca z deportacjo, Ahmad že tako dobro vključil v skupnost, da je postal nepogrešljiv člen, ker dobro frizira.

Človekoljubno zvijanje rok

Ahmada je šef odbora za pravosodje Jan Škoberne (SD), da bi svoji vladi onemogočil deportacijo, novembra celo pripeljal v parlament, v prostore svoje stranke, ki jo vodi kmetijski minister Dejan Židan. Dan prej so proti vračanju Ahmada Hrvaški nadvse ostro protestirali poslanci SMC Jasna Murgel, Desusa Peter Vilfan, SD Škoberne in Levice Miha Kordiš.  Iz vseh treh vladnih strank in ene opozicijske. Protestirali niso proti nezaslišanemu ravnanju SDS Janeza Janše, o katerem zadnje dni govori Cerar. Proti Cerarju so, ta pa nam je te dni pojasnil, da se je za ustavitev deportacije sredi protestov vladnih poslancev proti njemu odločil iz „človekoljubnih“ razlogov. V politiki to pomeni, da so ga “partnerji” postavili pred zid in mu niso pustili nobene druge možnosti.

Deportirati poskuša Ahmada notranje ministrstvo, ki ga vodi Vesna Györkös Žnidar. Ahmada se je proti tej nameri leto in pol boril na vseh mogočih sodiščih. In, seveda, izgubil. „Pričakoval sem, da bo ta postopek pripeljal do rešitve, ki bo v dobro pravni ureditvi in gospoda Shamieha,“ je premier o tem povedal v pogovoru za Dnevnik, v katerem se brani pred obtožbami iz SDS in s tem razkril, da je upal, da bo njegovo vlado pri vračanju Ahmada odrešilo sodišče. Kar je precej zanimivo stališče šefa vlade. Na sodišču je vlado tožil Ahmad, šef vlade, ki je zelo znan pravni strokovnjak, pa nam je razkril, da je upal, da bodo izgubili. A vladi so sodniki namesto tega sporočili, da ima vso pravico Ahmada vrniti v povsem varno in civilizirano evropsko državo Hrvaško, ki mora odločiti ali mu bo ponudila zaščito. Kar je logično sodno stališče.

Seveda pa bi se lahko vlada, če bi to želela, že davno odrekla tem pravnim sporom, ki so šli vse do evropske ravni in za katere danes trdijo, da so bili skoraj zastonj in bi številne Ahmade kar posvojila in prevzela odgovornost zanje. Za to bi bil dober razlog: sami so jim dovolili vstop v državo in s tem v območje nekoč Evrope brez meja, čeprav za to niso izpolnjevali pogojev. V vladnih medijih so jih takoj iz migrantov preimenovali v prebežnike. Obstal je Ahmad pri nas, ker so mejni nadzor spet vzpostavili Avstrijci. To so storili zaradi ravnanja naše vlade, ki jim je „humanitarno“ prepošiljala slabega pol milijona migrantov.

Ahmad kot srbsko Kosovo polje

Avstrijski nadzor še obstaja in nas je je izločil iz Evrope v kateri ni mej. Postali smo “tampon”. Za to ni kriv Ahmad. Vlada je, ki bi pa lahko reagirala tudi še slabše, če notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar ne bi precej “znorela”, ko je kazalo, da „humanitarnost“ ne bo več le prepošiljanje Ahmadov na sever in da bo država postala pravi tampon za množice tisočev, desetisočev ali še več jeznih migrantov, ki jih bomo spustili čez našo mejo, Avstrijci pa zavrnili. To se ni zgodilo. Če bi se, bi junija na parlamentarnih volitvah Janez Janša s SDS sam dobil dvotretjinsko večino ali pa bi se pojavil kak drug slovenski desni Sebastian Kurz. Če ne bi mečkal v levo, bi to lahko bil tudi Marjan Šarec.

V torek bo v parlamentu zanimiv političen spektakel, pred katerim Cerar na opozicijske očitke o zlorabi oblasti odgovarja, da skuša SDS sprožiti “strah pred tujci, strah pred vsem, da bi se vsi nečesa bali in bi lahko nekdo v takih razmerah diktatorsko vladal”. Dejansko pa skuša opozicijska SDS sprožiti predvsem “strah” pred vladanjem Mira Cerarja in njegove koalicije (SMC, Desus, SD): ravnanje do migrantov pa je le eno od polj spopadanja.

Od razpleta teh spopadov na različnih poljih, tudi migrantskem, bo odvisno, kdo bo čez pol leta dobil volitve.

Na Ahmadovem polju, kamor je slovenska vlada s svojo konjenico prišla kot nekoč že Marko nekam pozno, nas je, zaradi nove meje na severu, tokratne koalicije in vlade res lahko nekoliko strah. A ne zaradi Cerarjevega diktatorstva v naslovu. Problem je neodločnost in nesposobnost hitrega dogovora in ukrepanja.

In premier ima povsem prav: alternativa, če bo ponudila več od tega, bo zmagala na volitvah.

 

Kaj menite o dogajanju lahko (že dalj časa) odgovorite v anketi:

SDS predlaga, naj DZ obtoži premiera Mira Cerarja kršitve ustave, ker je preprečil izročitev Ahmada Shamieha Hrvaški. Kaj menite o tem?

  • Premier je prekoračil svoja pooblastila in kršil ustavno ureditev (96%, 1.110 Votes)
  • Premeir ni prekoračil svojih pooblastil in ni kršil ustavne ureditve (4%, 46 Votes)

Total Voters: 1.156

Loading ... Loading ...

 

(Visited 1.533 times, 2 visits today)
4 komentarji

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.

Spletni časopis je zastonj. A ustvarjanje ni. Če vam je vsebina všeč, priporočite prebiranje prijateljem in delite vsebino po spletnih omrežjih. Več kot je bralcev večji je smisel časopisa. Pa še prihodki od oglasov se povečajo. Oglasi plačajo osnovne stroške delovanja. Za spletni časopis lahko prispevate denar. Načina sta dva. S pomočjo upn obrazca. Navodilo, kako to storiti, je dostopno na povezavi: https://spletnicasopis.eu/o-casopisu/. Možno je tudi nakazilo s pomočjo Paypala
  V pomoč projektu je, če se odločite oglaševati.  Že želite oglaševati ali sponzorirati časopis, lahko pošljete sporočilo na naslov peterjancicsplet@gmail.com. Spletni časopis posameznike in pravne osebe, ki to želijo sami, tudi predstavi kot podpornike, ki so prispevali za delovanje časopisa in novinarska opravila. A - zaradi varstva zasebnosti - le, če to posebej sporočite.
Pisma bralcev Spletni časopis objavlja s soglasjem avtorjev, poslana morajo biti po elektronski pošti. Pisma morajo biti podpisana z imenom in priimkom. Pripisan mora biti polni naslov in telefon za preverjanje. Naslova in telefonske številke spletni časopis ne objavlja. Načeloma, razen pri odpravi povsem tipkarskih napak, časopis v vsebino ne posega. Kot odziv pod teksti načeloma v spletnem časopisu lahko objavite kakršnokoli spodobno mnenje. Pri pismih bralcev v tej rubriki pa ni nujno, da bo objavljeno vse, kar prejmem.  
Vsi teksti so avtorski zaščiteni. Če jih želite uporabiti, je nujen dogovor.  Cena za rabo posameznega teksta ali njegovega dela, ki je uporabljen vsaj dan pozneje na drugem spletnem portalu ali tiskanem časopisu, je 40 evrov. Za takojšno rabo že na dan prve objave: 60. V primeru, če se odločite za rabo teksta, mi – če je prvič – prosim pošljite vaše podrobne podatke, da vam lahko izstavim račun, na spletni naslov: peterjancicsplet@gmail.com. Pozneje zadošča le obvestilo o rabi teksta. Ob rabi mora biti navedeno ime avtorja teksta in Spletnega časopisa. Brezplačno je dovoljena raba naslova, naslovne fotografije in uvodnega stavka, če gre za usmeritev na članek.
Če vas zanimajo še bolj podrobne analize kot jih dnevno ponuja Spletni časopis, lahko to preberete v knjigi "Fake news". Knjigo, ki se zdaj tiska drugič, lahko naročite in kupite tukaj. Del knjige je mogoče za poskušino tudi prebrati na povezavi. Dostopna je tudi nekaj evrov cenejša digitalna verzija. Prva izdaja je bila hitro razprodana. To, da se je že začel tisk dodatnih izvodov knjige kaže, da ljudi zanima dogajanje v letu pred volitvami. Knjiga olajša razumevanje dogajanja v politiki in tudi reakcij medijev, ker pojasnjuje, kdo jih obvladuje, vpliva nanje in zakaj poročajo kot poročajo. Včasih tudi na načine, ki niso le profesionalni ali so celo povsem propagandni.  Tiskana in digitalna izdaja knjige sta dostopni na povezavi preko založnika na posnetku spodaj: