Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Polom oblasti pri zdravljenju raka prostate

(Last Updated On: 29/11/2017)

Ministrstvo za zdravje zaradi slabega informacijskega sistema ni vedelo, kaj se na področju zdravljenja raka prostate dogaja in se ni trudilo dovolj, da bi to ugotovilo, je le ena od precej katastrofičnih ugotovitev računskega sodišče, ki je opozorilo, da primanjkuje zdravnikov, operacijske kapacitete niso izkoriščene, čakalne dobe so nejasne in nedoločljive, a vse daljše.
Vse to je med drugim zapisano poročilu o „Obravnavi problematike raka prostate“, ki ga je objavilo računsko sodišče. Na koncu tega poročila računsko sodišče od ministrstva za zdravje, ki ga vodi Milojka Kolar Celarc (SMC) zahteva številne popravljalne ukrepe in dodatno poročanje, kar kaže na veliko obseg in resnost ugotovljenih nepravilnosti.

A sploh vedo, kaj se dogaja?

Infografika: Računsko sodišče

Revizorji v obsežnem poročilu ugotavljajo, da ministrstvo „ni zagotovilo pogojev za vzpostavitev informacijske infrastrukture, ki bi omogočala učinkovito obravnavo bolnikov z rakom prostate“. Informacijska infrastruktura ni omogočala pridobivanja ažurnih podatkov o obsegu raka prostate ter pravilnih, točnih in ažurnih podatkov o čakalnih dobah. S temi podatki ministrstvo ni razpolagalo, prav tako podatki niso bili na voljo bolnikom.

V večjem delu obdobja, na katero se nanaša revizija, so bili javno dostopni zgolj podatki o čakalni dobi na prvi pregled pri urologu, ki pa niso bili zanesljivi.

Te ugotovitve so zanimive tudi, ker potrjujejo novinarske dvome v polemikah o čakalnih vrstah, ali oblasti sploh imajo resne podatke o tem, ki bi lahko bili temelj za pošteno oceno položaja in ukrepanje.

Ministrstvo za zdravje ni analiziralo vzrokov za nastanek predolgih čakalnih dob na področju urologije in tudi ni izvedlo analize, ki bi pokazala, kakšne bodo predvidene potrebe prebivalstva po zdravstvenih storitvah na področju urologije v prihodnje, so ugotovili revizorji, zato ministrstvo za zdravje ob sprejemanju odločitev in izboru ukrepov za skrajševanje čakalnih dob ni razpolagalo z ustreznimi, zadostnimi in ažurnimi informacijami, ki bi omogočile izbor primernih ukrepov ter preverjanje njihovih učinkov….

Čakalne dobe pa vse daljše

Število oseb, ki čakajo prek dopustne čakalne dobe, pa narašča, ugotavljajo revizorji. Tako je to število od 344 oseb ob koncu leta 2016 naraslo na 588 oseb v juniju 2017. V povprečju je v obdobju, na katero se nanaša revizija, vsak mesec prek dopustne čakalne dobe čakalo 434 oseb. Ob tem je treba dodati, da lahko, glede na sporočene podatke, število čakajočih nad dopustno dobo iz meseca v mesec zelo niha oziroma se lahko hitro spremeni, opozarja računsko sodišče.
Ob tem, po ugotovitvah revizorjev, primanjkuje tako urologov kot osebja. Kot so zapisali: „Število urologov je treba umestiti v kontekst skupnega števila vseh zdravnikov. Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije je bilo v letu 2017 aktivnih skupaj 6.312 zdravnikov (v javni zdravstveni mreži in pa zasebnikov). Po podatkih Eurostata je tudi po skupnem številu zdravnikov Slovenija pod povprečjem držav Evropske unije. V letu 2014 je to povprečje znašalo približno 340 zdravnikov na 100.000 prebivalcev, Slovenija jih je imela 277. Od Slovenije sta imeli manj zdravnikov zgolj Poljska in Romunija. Slovenija pri skupnem številu zdravnikov dosega približno 81 odstotkov povprečnega števila zdravnikov v Evropski uniji, kar je bistveno boljše razmerje kot pri številu urologov na prebivalca, kjer je Slovenija dosegla zgolj 46 odstotkov povprečja v Evropski uniji.”

Popraviti, pripraviti, narediti…

Računsko sodišče po reviziji zahteva številne dodatne ukrepe:

Ministrstvo za zdravje mora:
– pripraviti ukrepe, ki bodo zagotavljali pravilnost, točnost in ažurnost objavljenih podatkov o čakalnih dobah, in začeti z njihovim izvajanjem

  • pripraviti načrt aktivnosti za vzpostavitev tehničnih in pravnih možnosti za zagotovitev neposrednega in stalnega vpogleda v agregatne podatke o kadrih v zdravstveni mreži
    pripraviti načrt aktivnosti za pridobitev natančnih podatkov o izkoriščenosti medicinske opreme (predvsem zasedenosti operativnih dvoran) in analizo operativnih kapacitet na področju urologije

– analizirati, kako posamezni dejavniki (pomanjkanje kadrov, operativnih kapacitet in drugi dejavniki) vplivajo na nastanek predolgih čakalnih dob na področju urologije, in pripraviti načrt aktivnosti za odpravo vzrokov za nastanek predolgih čakalnih dob

  • pripraviti načrt aktivnosti za pripravo nacionalne klinične smernice za obravnavo bolnikov z rakom prostate, ki naj temelji na najnovejših mednarodnih standardih, dokazih in je prilagojena zmožnostim slovenskega sistema zdravstvenega varstva

  • pripraviti načrt aktivnosti za pripravo nacionalne klinične poti za obravnavo bolnikov z rakom prostate in izvajalce zdravstvenih storitev zavezati k pripravi lastnih kliničnih poti za obravnavo bolnikov z rakom prostate

Kaj je prostata in kak je rak te žleze

V poročilu računskega sodišče je o bolezni pojasnilo:

Prostata je moška spolna žleza, ki leži v spodnjem urinarnem traktu tik pod mehurjem in obdaja sečnico. Izločki prostate tvorijo večji del semenske tekočine, v kateri semenčice potujejo po sečnici. Prostato sestavlja žlezno tkivo, ki ga obdaja ovojnica (kapsula prostate). Vsebuje gladko mišičnino, ki iztisne seme med ejakulacijo. Zdrava prostata je velikosti večjega oreha, njena prostornina je 15–25 mililitrov. S starostjo se žleza počasi povečuje.

Pri pojavu raka prostate se celice v prostati nenadzorovano delijo, rastejo in povzročajo nastanek tumorja. V nasprotju z normalnimi rast rakavih celic ni nadzorovana. Rakaste celice preživijo normalne in se delijo v nove nenormalne celice. Rak prostate je večinoma sestavljen iz več manjših tumorjev, ki ležijo v prostati. V tem stadiju je bolezen pogosto ozdravljiva s kirurškim posegom ali obsevanjem. V začetnem stadiju rak prostate ne povzroča težav ali zelo malo in ga je zaradi tega težje odkriti. Večinoma raste relativno počasi, kar pomeni, da traja več let, preden se razširi iz prostate ali v druge organe. Če rak prostate ni zdravljen, se celice razširijo v druge organe, kar imenujemo metastaze.Najpomembnejša dejavnika tveganja za obolevanje za rakom prostate sta družinska obremenjenost in starost. Ker nanju ne moremo vplivati oziroma omejiti njunega vpliva, možnosti primarnega preprečevanja raka prostate skoraj ni

Koliko ljudi umre in kakšni so trendi?

Po podatkih registra raka in NIJZ je v letu 2014 za rakom prostate umrlo 372 moških, kar predstavlja 6,3 odstotka vseh smrti zaradi raka v Sloveniji oziroma 11,2 odstotka vseh smrti zaradi raka pri moških. Za rakom pljuč je v letu 2014 rak prostate predstavljal drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri moških oziroma peti najpogostejši skupno. Število umrlih zaradi raka prostate je v obdobju od leta 1995 do leta 2007 vseskozi naraščalo (večja izjema je zgolj leto 2004), po tem pa je ostajalo bolj ali manj na isti ravni.

Na pogostost uroloških obolenj, še posebej na incidenco raka prostate, ima staranje prebivalstva velik vpliv. Starost moškega je namreč eden izmed bolj pomembnih dejavnikov tveganja za pojav raka prostate. Prebivalstvo Slovenije se stara. Tako je delež starejših od 50 let med vsemi prebivalci v obdobju od leta 2008 do leta 2017 narasel z 21 odstotkov na 26 odstotkov. Projekcije gibanja prebivalstva kažejo, da se bo trend staranja prebivalstva nadaljeval tudi v prihodnje. Tako naj bi do leta 2050 delež starejših od 50 let znašal 37 odstotkov vsega prebivalstva Slovenije, starejših od 50 let naj bi bilo nekaj več kot 751 tisoč prebivalcev Slovenije. To bo po pričakovanjih vplivalo tudi na povečevanje incidence raka prostate.

Oboleli za rakom prostate imajo relativno visoko stopnjo preživetja. Po zadnjih podatkih je petletna stopnja preživetja v Sloveniji znašala skoraj 73 odstotkov, desetletna pa skoraj 46 odstotkov. Obe stopnji preživetja sta vse od leta 1995 enakomerno naraščali, kar kaže na napredek na področju zdravljenja raka prostate, verjetno pa je večjo stopnjo preživetja mogoče pripisati tudi boljši oziroma hitrejši diagnostiki, ki omogoča odkrivanje raka v zgodnejši fazi.

 

Celotno poročilo računskega sodišča je takšno:

Prostata_SP14-17
(Visited 381 times, 1 visits today)
4 komentarji

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.