Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Šarec ne prikriva (več) cene kampanje kot stari obrazi

(Last Updated On: 02/11/2017)
image_pdfimage_print

Za najslabši odgovor na novinarsko vprašanje v zadnjih mesecih so ta teden poskrbeli iz štaba predsedniškega kandidata Marjana Šarca. Vprašal sem jih, koliko jih je stala kampanja v prvem krogu predsedniških volitev in kolikšne stroške dodatno načrtujejo za drugi krog. Odgovorili so z enim stavkom:

„Natančen znesek bo znan ob koncu kampanje.“

Odgovor je pokazal, da se je Šarec od politikov, ki nam vladajo, že naučil obrti. Odgovor ne pove nič. Za slovenske politike pa je običajen. Volivcem sporoča, da kandidat, ki bi rad načrtoval in vodil državne posle, skupaj s svojim volilnim štabom ne zna oceniti lastnih stroškov kampanje ali pa – da prikriva javnosti. Po novinarskih izkušnjah s kampanjami politikov v zadnjega četrt stoletja lahko zapišem, da lahko politiki stroške kampanj kar natančno ocenijo, a jih javnosti praviloma namerno prikrivajo.

Šarčevi v drugo korektni do javnosti 

Največji strošek kampanje Marjana Šarca je avtobus v ozadju. Koliko ga stane, je kandidat odgovoril po Gorenjsko, torej nič. Foto: Uradna spletna stran kandidata.

Vprašanje z opozorilom, da prosim za finančno oceno, torej številke, sem volilnemu štabu Marjana Šarca poslal ponovno. Kot so mi pojasnili, jim štab vodi Brane Kralj. Odgovor, ki to ni, ker je brez vsebine, je za volivce pač premalo. Iz štaba predsedniškega kandidata, ki je bil v prvem krogu presenetljivo uspešen so se danes popoldan že odzvali in poslali odgovor, ki je veliko bolj podroben in natančen. Računajo, da jih celotna kampanja ne bo stala več kot 45.000 evrov. Podrobno bom odgovor predstavil hkrati z odgovori iz štaba Boruta Pahorja, ki jih še čakam.

Nenavadno je, da mediji o ceni kampanj kandidatov niso vrtali že doslej. Za volivce so informacije, koliko je stalo in od kod denar, nadvse pomembne.

Za ameriške predsedniške kandidate izvemo zelo natančno že pred volitvami celo, kdo vse jim je podaril denar za kampanje. Če tega ne predstavijo, se lahko tam namreč obrišejo pod nosom za državno sofinanciranje. Doma pa je še to včasih težko izvedeti, kolikšen je skupen načrtovan strošek.

Enako vprašanje kot Šarcu sem poslal tudi v štab sedanjega predsednika Boruta Pahorja, kjer pa Dušan Kumer pripravlja še prvi odgovor. Če bo odgovor podobno sprenevedav, bom tudi o tem pisal in ga tudi Kumru poslal ponovno.
Povsem zanič sicer odgovor iz štaba Marjana Šarca le ni bil. Povedali so, da so največ porabili za najem avtobusa, s katerim potujejo po državi. A zamolčali so tisto, kar ljudje razumemo: številčno oceno. Ali stane za mesec dni petsto ali pet tisoč evrov?

Zapisali so še, da za kampanjo niso najeli nobenih posojil ali dobili prispevkov posameznikov in da velikih plakatov ob cestah ne bodo imeli, za oglaševanje v tisku pa bodo porabili minimalne vsote.

Pri prispevkih in posojilih so sporočili doslej edino številčno oceno: ničlo.

Največ doslej Türk, najmanj Pahor

Da bo bolj jasno, kakšne so realne številke, predstavljam preglednico, koliko so predsedniške kampanje stale kandidate, ki so prišli v drugi krog na zadnjih treh predsedniške volitvah. Najmanj je doslej za uradne stroške kampanje, o katerih morajo kandidati po volitvah poročati, pred petimi leti porabil Borut Pahor. Največ pa pred desetletjem Danilo Türk. Vsote za Janeza Drnovška in Barbaro Brezigar sem v evre preračunal iz tolarjev, v katerih smo leta 2002 še poslovali:

 

Nizek strošek kampanje Pahorja pred petimi leti ne vsebuje povsem poštene ocene. Pahor se je odločil za zelo nekonvencionalno kampanjo, ko je opravljal različna dela po državi in stroškov tega ni prikazal. Ne sodijo med uradne stroške po zakonu. Velika medijska pozornost, ki jo je pritegnil, ga ni stala skoraj nič.

Podobno Pahor ravna tudi letos, ko, se je odločil prepešačiti državo po dolgem in počez. To pritegne pozornost javnosti, stane ga uradno nič, pa še vtis o vitalnem predsedniku, ki je v stiku z ljudstvom, utrjuje. Veliko promocije s plakati in podobnim, ker je javno zelo znan, Pahor ne potrebuje.

V zadnjih desetletjih je Pahor opravljal že vse najvišje politične funkcije. Bil je šef vlade, parlamenta, evropski poslanec, predsednik velike stranke (SD). V medijih se pojavlja tudi, če tega ne plača, ker je pač predsednik republike.

Šarčeva stran hitrejša, Pahorjeva s pomembnim dodatkom
Borut Pahor na obisku na Češkem. Foto: Urad predsednika, Tamino Petelinšek/STA

V zadnjem tednu je bilo pozornosti vredno, da je Pahor od predsednika Češke republike Miloša Zemana dobil najvišje češko odlikovanje “Red belega leva” za izboljšanje slovensko-čeških odnosov in za izjemne zasluge za Češko republiko.

Marjan Šarec in Borut Pahor imata kot predsedniška kandidata vsak svojo spletno stran. Šarčeva se odziva hitreje in je, se zdi, tehnično nekoliko boljša.  Pahorjeva pa je boljša vsebinsko.

Z vidika financiranja kampanj je Pahorjeva stran boljša, ker vsebuje tudi podrobna navodila ljudem, kako lahko finančno prispevajo za kampanjo kandidata. Pahor se torej trudi zbrati denar od ljudi in mu v ozadju ne plačujejo vsega država ali “strici”. Ali pa vsaj ustvarja tak vtis.

Kako prikrito podariti?

Pripisano je na Pahorjevi spletni strani tudi pomembno opozorilo za vse, ki povzema ureditev, kakršna pač velja. Takšno je:

“Zakonodaja določa, da lahko kandidata na predsedniških volitvah podprejo samo fizične osebe in sicer največ do višine desetkratne povprečne bruto mesečne plače na zaposlenega v Sloveniji v preteklem letu. To pomeni, da lahko najvišji prispevek znaša 15.846,60 EUR. Podatki o prispevkih, ki presegajo povprečno bruto mesečno plačo za preteklo leto – to je 1.584,66 EUR, pa morajo biti javno objavljeni.”

Če prevedem: imena tistih, ki so ali bodo podarili do 1.584 evrov, bodo ostala za vedno prikrita in večina vseh prispevkov bo pod to vsoto.

 

(Visited 1.700 times, 1 visits today)
4 komentarji

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.

Spletni časopis je zastonj. A ustvarjanje ni. Če vam je vsebina všeč, priporočite prebiranje prijateljem in delite vsebino po spletnih omrežjih. Več kot je bralcev večji je smisel časopisa. Pa še prihodki od oglasov se povečajo. Oglasi plačajo osnovne stroške delovanja. Za spletni časopis lahko prispevate denar. Načina sta dva. S pomočjo upn obrazca. Navodilo, kako to storiti, je dostopno na povezavi: https://spletnicasopis.eu/o-casopisu/. Možno je tudi nakazilo s pomočjo Paypala
  V pomoč projektu je, če se odločite oglaševati.  Že želite oglaševati ali sponzorirati časopis, lahko pošljete sporočilo na naslov peterjancicsplet@gmail.com. Spletni časopis posameznike in pravne osebe, ki to želijo sami, tudi predstavi kot podpornike, ki so prispevali za delovanje časopisa in novinarska opravila. A - zaradi varstva zasebnosti - le, če to posebej sporočite.
Pisma bralcev Spletni časopis objavlja s soglasjem avtorjev, poslana morajo biti po elektronski pošti. Pisma morajo biti podpisana z imenom in priimkom. Pripisan mora biti polni naslov in telefon za preverjanje. Naslova in telefonske številke spletni časopis ne objavlja. Načeloma, razen pri odpravi povsem tipkarskih napak, časopis v vsebino ne posega. Kot odziv pod teksti načeloma v spletnem časopisu lahko objavite kakršnokoli spodobno mnenje. Pri pismih bralcev v tej rubriki pa ni nujno, da bo objavljeno vse, kar prejmem.  
Vsi teksti so avtorski zaščiteni. Če jih želite uporabiti, je nujen dogovor.  Cena za rabo posameznega teksta ali njegovega dela, ki je uporabljen vsaj dan pozneje na drugem spletnem portalu ali tiskanem časopisu, je 40 evrov. Za takojšno rabo že na dan prve objave: 60. V primeru, če se odločite za rabo teksta, mi – če je prvič – prosim pošljite vaše podrobne podatke, da vam lahko izstavim račun, na spletni naslov: peterjancicsplet@gmail.com. Pozneje zadošča le obvestilo o rabi teksta. Ob rabi mora biti navedeno ime avtorja teksta in Spletnega časopisa. Brezplačno je dovoljena raba naslova, naslovne fotografije in uvodnega stavka, če gre za usmeritev na članek.
Če vas zanimajo še bolj podrobne analize kot jih dnevno ponuja Spletni časopis, lahko to preberete v knjigi "Fake news". Knjigo, ki se zdaj tiska drugič, lahko naročite in kupite tukaj. Del knjige je mogoče za poskušino tudi prebrati na povezavi. Dostopna je tudi nekaj evrov cenejša digitalna verzija. Prva izdaja je bila hitro razprodana. To, da se je že začel tisk dodatnih izvodov knjige kaže, da ljudi zanima dogajanje v letu pred volitvami. Knjiga olajša razumevanje dogajanja v politiki in tudi reakcij medijev, ker pojasnjuje, kdo jih obvladuje, vpliva nanje in zakaj poročajo kot poročajo. Včasih tudi na načine, ki niso le profesionalni ali so celo povsem propagandni.  Tiskana in digitalna izdaja knjige sta dostopni na povezavi preko založnika na posnetku spodaj: