Nov “Ne !” ustavnemu sodišču – spreminjanje ustave zdaj!

Last Updated on: 30th oktober 2017, 08:03 dop

„Ne berete prav poslovnika,“ je Jani Möderndorfer (SMC) nekoliko presenečeno protestiral, ko je predsednica odbora za izobraževanje Mirjam Bon Klanjšček (nepovezani) že tretjič naglo onemogočila razpravo o odpravi diskriminatornega financiranja osnovnih šol v lasti katoliške skupnosti. Že tretjič zapored je prejšnji teden v četrtek s preložitvijo točke onemogočila, da bi parlament s skoraj dvema letoma zamude le storil, kar je zahtevalo ustavno sodišče in nekaj več denarja namenil osnovni šoli Alojzija Šuštarja (in še še nekaj podobnim). V 742 milijonov evrov težkem proračunu za osnovne šole gre za drobiž: nekaj sto tisoč evrov letno. Predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu zaradi manevra Bon Klanjščkove ne bo preostal drugega kot da spoštovanje ustavnosti že spet umakne z dnevnega reda seje. Tokrat novembrske, ki se začne čez dva tedna.

Uspešna blokada z leve

Ker se je zgodilo že tretjič in s precej za lase privlečeno argumentacijo, je precej jasno, da Mirjam Bon Klanjšček namerno onemogoča možnost, da bi parlament odločal, ali bi spoštovali sodbo ustavnega sodišča. Razlaga je, da se blokada nujna, ker poteka spreminjanje ustave. Bon Klanjškova, ki strankarsko sodi k Alenki Bratušek, tega ne počne na lastno pest. Je podpisnica predloga za spremembo ustave, da razsodbe ne bi spoštovali. Predlog je pred leti oblikoval vodja poslanske skupine SD Matjaž Han, podpisali pa so ga tudi poslanci koalicijskega Desusa. Razpravo je Bon Klanjščkova prejšnji teden prekinila po proceduralnem predlogu Janka Vebra (SD). Veber je podpredsednik tega odbora in je še preden so začeli razpravljati opozoril, da je ustavna komisija državnemu zboru predlagala, naj odloči, ali bi začel postopek spreminjanja člena ustave o financiranju osnovnih šol. Klanjščkova je po tem opozorilu razglasila, da ima po letos popravljenem poslovniku možnost sejo prekiniti.

Finta Bon Klanjšček

Nov odstavek poslovnika, ki velja od julija letos, pravi:

»Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odločitev ali stališč, predsedujoči obravnavo te točke dnevnega reda prekine. Obravnava te točke dnevnega reda se nadaljuje po predložitvi potrebnih predlogov odločitev oziroma stališč.«

Ker nobenih psoebnih dodatnih predlogov ali stališč po razpravi ni bilo, je bilo očitno, da je imel Möderndorfer prav z opozorilom, da Bon Klanjškova izmišlja razlog. Razlaga Bon Klanjščkove, če obvelja, opozicijskim predsednikom omogoča neskončna zavlačevanja postopkov. Bon Klanjščkova je napovedala, da bo odbor spet govoril o financiranju osnovnih šol, ko bo državni zbor odločil, ali bi spreminjali ustavo. Po tem pojasnilu je končala sejo, ki jo je nekaj minut prej začela. Člani so bili povečini presenečeni, zakaj so sploh prišli. Protestiral pa je le Möderndorfer. A zaleglo ni. Doslej je Bon Klanjščkova prestavila odločanje že tretjič. Prvič je prestavitev pojasnila, češ da koalicija ni usklajena in vsak predlaga svoja dopolnila, kar je bil res, a to ni prepovedano in tudi ni resen razlog za onemogočanje odločanje.

Drugič je „zmanjkalo časa“. Tretjič pa zaradi priprave odločitev in stališč odbora, ko kakšnih posebnih odločitev ali stališč ni nihče predlagal in celo predsednica sama je pojasnila, da je prekinitev iz povsem drugega razloga: da bi državni zbor odločil, ali bo začel postopek spreminjanja ustave.

Prva sprememba: pitna voda

Čez dva tedna parlament ne bo spreminjal ustave. Le odločal bo, ali bi začel postopek spreminjanja O takšnem predlogu odloči z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Ali bo ustavo tudi res spremenil, pa odloča pozneje z dvotretjinsko večino vseh poslancev, kar pomeni, da mora spremembo čisto na koncu podpreti najmanj 60 poslancev. Ali bo ustava spremenjena, bo odvisno od poslancev SMC. Stališča drugih so jasna. SDS in NSi sta za spoštovanmje sodbe. A združujete le 25 poslancev. Manjšinska poslanca se v spopad najbrž ne bosta mešala. Tudi če bo nekaj nepovezanih za spoštovanje ustavnosti, lahko levica, če se jim pridruži SMC, poveže 61 ali celo 62 poslancev.

Od zadnjih volitev je državni zbor enkrat ustavo že spremenil in vanjo pred letom vključil določbo:

“Vsakdo ima pravico do pitne vode. Vodni viri so javno dobro v upravljanju države.Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago. Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.”