Služba za farmacevtko, Janković pa osamljeno

Last Updated on: 19th september 2018, 08:12 pop

Zoran Janković in farmacevtka Katarina Ravnikar sta kot kaže za zdaj edina, ki jima je zaradi napake v zakonu o kazenskem postopku uspelo ubežati zakonskim sankcijam, ki bi predvsem župana Jankovića lahko doletele zaradi afere služba za intimne radosti.  Župan Janković, čeprav je Ravnikarjeva policiji priznala, da je bil del dogovarjanj o njeni redni zaposlitvi tudi spolnost, se je praktično že izvlekel zaradi odločitve preiskovalne sodnice Mojce Kocjančič, nekdanje soproge pravosodnega ministra Aleša Zalarja, da morajo tožilci uničiti zanj precej neprijetne posnetke dogovarjanj. Tožilka Blanka Žgajner namreč v dveh letih ni sprožila kazenskega postopka.

Zakon velja le za Jankovića

Poslanci so včeraj v odboru za pravosodje z veliko večino (9:1) državnemu zboru predlagali, da bi zakon razlagali drugače: da se posnetkov tudi po dveh letih ne uniči.

A posnetki Jankovićevih pogovorov so že uničeni. Višje sodišče, kamor so se pritožili tožilci, je Kocijančičevi pritrdilo, da morajo posnetki nerodnih dogovarjanj župana s farmacevtko Katarino Ravnikar (in tudi drugi) izginiti in jih zato ni več.

Nerodno pa je, ker so tožilci in sodišča prej isti zakon, kdaj morajo uničiti posnetek tajnih prisluškovanj, razlagali obratno. Enaki posnetki so bili v zadnji treh letih, ko so tožilci zamudili dvoletni rok, mirno uporabljeni na sodiščih in v najmanj 19 primerih niso bili uničeni. Višja sodišča so zavračala zahteve odvetnikov, da bi morali biti.

To izhaja iz analize, ki jo je državnemu zboru poslal generalni državni tožilec Drago Šketa. Je pa ta analiza, se zdi, nekoliko zavajajoča, ker navaja rok od odobritve prisluškovanja in ne zaključka izvajanja ukrepov. Dokument si lahko preberete:

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2017/10/sketa.pdf”]

Strogo zaupna ozadja

O nenavadnih različnih razlagah, ko uničenje dokazov velja le za ljubljanskega župana, je sredi tedna razpravljala komisija za nadzor obveščevalnih služb, ki jo vodi Branko Grims (SDS). Prisluškovanja in odločanja o uporabi posnetkov je namreč zaupno dogajanje v pravosodju, ki je javnosti prikrito. Tudi mediji do podatkov, kako ravnajo tožilci in preiskovalni sodniki, praviloma nimamo dostopa.

Odboru za pravosodje, ki ga vodi Jan Škoberne (SD), ki je v četrtek razpravljal o obvezni drugačni razlagi, kdaj uničiti posnetke (predlagali so jo poslanci NSi), pa je tožilec Andrej Ferlinc pojasnil, zakaj je avtomatično uničenje prisluhov, če v dveh letih ne sprožijo kazenskega postopka, absurdno:  tajno opazovanje, ko gre za najtežji kriminal, lahko sodišče, da bi tožilec sprožil kazenski postopek, odredi tudi za tri leta in nelogično je, da bi po že dveh letih moral uničiti posnetek prisluškovanja čisto z začetka, ki je edini dokaz, da je nekdo zagrešil umor.

Težava pa je, da so poslanci v zakon o kazenskem postopku pač zapisali tak precej nedvoumen rok. Z obvezno razlago, ki jo bo na predlog NSi potrjeval parlament, bo državni zbor zdaj določal, da je ta dvoletni rok le instrukcijski in ne velja zares.

Ta rešitev je nekoliko smešna. Z obvezno razlago bodo določali, da zakon ne pravi, kar pravi. A če bi se odločili za drugo pot in predlagali popravke zakona, bi ti veljali le v prihodnje, obvezna razlaga zakona pa menda velja tudi za nazaj. A za Jankovića ne more. Uničenega več ni in tega ni mogoče povrniti.

Dober namen, a slaba pot

Zakon v resnici roka ne določa “instrukcijsko”, torej neobvezujoče kot bodo zdaj z obvezno razlago določali poslanci. Vsaj opaziti ni. Zakon pravi tako:

Zelo nedvoumno je ureditev pojasnilo tudi ustavno sodišče v sodbi iz letošnjega leta, ko je zapisalo:

Kratica PPU pomeni prikriti preiskovalni ukrepi, denimo prisluškovanje.

Da je obvezna razlaga zakona napačna reakcija, so poslance opozorili tudi iz pravne službe in to tudi z opozorilom na zgoraj povzeto razlago ustavnega sodišča. Odločbe ustavnega sodišča imajo obvezno naravo in veljajo za vse organe, ki so pristojni za vodenje in odločanje v kazenskih postopkih: policijo, državne tožilce in sodišča.

Obvezna razlaga, če si dovolim interpretacijo, ima dober namen, a je precej bedasta reakcija. A položaj je tako absurden, da je ta predlog NSi podprla vlada, pa tudi nekdanji notranji minister Vinko Gorenak (SDS) in zato tudi večina v odboru za pravosodje. Zato bo o tej obvezni razlagi, da zakon roka ne določa zares, odločal še državni zbor v celoti.

Tehtna opozorila pravnikov

Težava bo, ker obvezna razlaga nič ne spremeni v primeru Janković in tudi sicer verjetno ne bo imela učinka. Ta je mogoče le s popravkom zakona, ki ga pa nihče ni predlagal.

Kaj se je po vašem mnenju dogajalo v Ljubljani, lahko odgovorite v anketi:

 Loading ...

Mnenje zakonodajno pravne službe, ki poslance opozarja, da so nekoliko zašli s potjo, ki so jo izbrali, si lahko preberete:

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2017/10/mnenjezkp.pdf”]