Večina volivcev bo bojkotirala drugi krog volitev

Last Updated on: 27th oktober 2017, 07:57 dop

Za 12. november je državna volilna komisija razpisala drugo krog volitev predsednika republike. Na glasovnici bo na prvem mestu Borut Pahor, ker je v prvem krogu zbral več glasov kot Marjan Šarec. Po prvih odzivih v anketi na spletnem časopisu je precej verjetno, da bo udeležba v drugem krogu še precej nižja kot v prvem, ko je bila že rekordno nizka.

Skoraj 60 odstotkov na volitve ne gre

Krepko več kot polovica (58 odstotkov) anketiranih je napovedala, da na volitve v drugem krogu ne gredo. Da jih bodo, če povemo drugače, bojkotirali. Med opredeljenimi pa krepko vodi Borut Pahor z 32 odstotki pred Marjanom Šarcem z 11 odstotki.  Rezultat je bil v času nastajanja članka takšen:

Če preračunamo le opredeljene, bi bil rezultat drugega kroga trenutno: 74,4 za Pahorja in 25,6 za Šarca. A ankete kažejo le stališča bralcev Spletnega časopisa in nikakor niso napoved rezultata na volitvah. Svoj glas lahko še oddate:

 Loading ...

Manj zanimivo za leve in desne

Na volišča bo najbrž odšel kak volivec manj z desne in iz leve tudi zaradi ocen, da med kandidatoma politično ni zelo velike razlike. Oba sodita na levo. Do menjave oblasti v čisto pravem pomenu besede ne more priti. Je pa vendarle pomembno, kdo bo predsednik.

Prednost Pahorja je, da je izkušen in da velja za zmernega politika na levi. Slabost pa, da te izkušnje pomenijo, da ima na grbi tudi nekaj grehov. Predvsem iz časov, ko je bil šef ne najbolj uspešne vlade. Šarec, obratno, igra na mladost, kar pomeni, da velikih grehov še nima. Njegova slabost je, da lahko zaradi neizkušenosti, doslej je vodil le relativno majhno občino, številne napake še zagreši.

Državna volilna komisija za drug krog volivcem ne pošilja dodatnih vabil na volišča. Na vabilih, ki ste jih prejeli za prvi krog, je že zapisano opozorilo, da veljajo tudi za drugi krog. Izjema so le državljani, ki bodo za drugi krog šele dopolnili 18 let ali bodo volili na drugem volišču.

Obvestila niso nujna, da bi lahko glasovali. Morate pa na svoje volišče prinesti identifikacijski dokument, denimo osebno izkaznico. So pa ta obvestila koristna, da vas volilni odbor hitreje najde v volilnem imeniku. To še posebej velja, če se odločite glasovati na predčasnih voliščih, kar lahko v tednu pred volitvami v svojem okraju stori vsak.

Ko se politika trudi odgnati volivce

S temi obvestili se je zapletlo tik pred referendumom o drugem tiru. Številno volivci v Ljubljani in drugod po državi s(m)o jih dobili, ko so bila predčasna glasovanja že mimo. A še pred odprtjem rednih volišč. Razlog je bila deloma napaka države pri zajemu podatkov, ki so bili že pripravljeni za predsedniške volitve, deloma pa tudi težave na pošti s sortiranjem pošiljk.

Za predsedniške volitve so vabila prišla pravočasno, sam sem obvestilo prejel v tednu pred začetkom predčasnih glasovanj.

Državni zbor bi lahko poleti z lahkoto združil datum referenduma in predsedniške volitve, a je vladna koalicija (SMC, Desus, SD) to možnost zavrnila, s čemer so povzročili tri milijone evrov dodatnih stroškov in povsem namerno znižali udeležbo na referendumu in predsedniških volitvah, kar je najbrž tudi nekoliko prispevalo, da udeležba na predsedniških volitvah še nikoli ni bila tako nizka.

Ali je nižja udeležba v prvem krogu, ki so jo s tem povzročili, bolj koristila Šarcu ali Pahorju, pa je težko oceniti.