Svetloba ni bila konec tunela, bil je vlak proti Klemenčiču

Last Updated on: 25th januar 2018, 06:44 pop

Spremembe zakona o kazenskem postopku, ki jih je večina v državnem zboru že uzakonila, so sinoči propadle. Reformo Gorana Klemenčiča je z vetom ustavil državni svet. Pri ponovnem potrjevanju bi jo sinoči, da bi preživela, moralo podpreti najmanj 46 koalicijskih poslancev. Zakon je pač predlagala vlada. A se to ni zgodilo. Za je bilo le 35 poslancev. Pa še med temi je bilo nekaj opozicijskih. Iz vlade je Klemenčičevo reformo podprlo le 29 (od 35) poslancev SMC, trije (od enajstih) iz Desusa in niti en sam poslanec SD. Sta pa jo podprla dva poslanca NSi: Matej Tonin in Jožef Horvat. Za je bil tudi nepovezani Matjaž Hanžek.

Proti poslanci SD, Desusa in SMC

Številni poslanci vseh treh strank vladne koalicije so celo glasovali proti Klemenčičevi spremembi ureditve in se niso le vzdržali glasovanja ali manjkali. Glasovanje proti je zelo neobičajno in precejšnja klofuta ministru za pravosodje in vladi. Proti so bili trije poslanci SMC: Igor Zorčič, Dušan Verbič in Ksenija Kramar Korenjak, proti je bil vseh šest poslancev SD in šest poslancev Desusa (od enajstih). Da državni svet uspe z vetom, se zgodi izjemno redko. Tokrat, tik pred iztekom mandata svetnikov, se je.

Da so bili proti iz opozicije je bilo manj presenetljivo. Proti jih je glasovalo ducat iz SDS, dva iz Levice, a nihče iz NSi.

Večina poslancev te stranke je manjkala. Tisti, ki so bili v dvorani, so glasovali za.

Problem poštenost sojenja

Propad Klemenčičive reforme, ki se je zgodil nekaj po 20. uri zvečer, ni bil presenečenje. Že prvič so bile spremembe potrjeni le s 32 glasovi v 90 članskem državnem zboru. Spremembe je po tem z vetom ustavil državni svet. Svetnikov je 40, a za veto jih je bilo kar 32, proti le štirje. Svetnica Bojana Potočan je pojasnila, zakaj tak padec:

„Opozorili smo, da se faze sodne preiskave, ki jo sedaj opravlja preiskovalni sodnik, ki skrbi za zbiranje tako razbremenilnih, kakor tudi obremenilnih dokazov, v smislu zagotavljanja poštenosti kazenskega postopka, ne da nadomestiti zgolj z delovanjem policije in tožilstva kot ene od strank v postopku brez, da bi bila hkrati dana tudi aktivna vloga obrambi. To je bistvo naših pripomb. Enakost orožij mora biti zagotovljena skozi celoten kazenski postopek, ne samo od vložitve obtožnice dalje.“

Napoved, da bodo proti iz SD, Desusa…

Da iz Desusa ne bodo soglasno podprli zakona svoje vlade in ministra za pravosodje Klemenčiča je že dopoldan napovedala Marjana Kotnik Poropat z besedami, da bo glasovanje pokazalo: „Ali luč na koncu tunela pomeni sonce ali morda nasproti vozeči vlak.“

Zaradi dopolnila, ki je bilo sprejeto, pa je nasprotovanje napovedal tudi Jan Škoberne v imenu SD. Pojasnil je:

„Omogoča rehabilitacijo tudi sodelavcev okupatorja, socialni demokrati tega ne bomo podprli.“

Že po teh napovedih je bilo jasno, da bo Klemenčičeva sprememba zgrmela.

Zvečer, bilo je nekaj po 20 uri, je vlak v tunelu Klemenčičevo spremembo le še uradno povozil.

Kustec Lipicerjeva še svojih ni prepričala

»Glas proti noveli zakona o kazenskem postopku pomeni glas za nadaljevanje delovanja obstoječega sistema v kazenskem postopku, ki ščiti predvsem ”velike ribe” v naši državi. V kolikor novela ZKP danes ne bo ponovno potrjena, bodo odgovornost za to, da bo sistem ostal takšen kot je, v rokah tistih poslancev, ki bodo glasovali proti,« je popoldan s posebno izjavo za medije na razplet poskušala vplivati vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer.
A prepričala ni niti svojih lastnih poslancev in čisto nikogar v SD.

Vlada se je ta teden  odločila da pravosodnega ministra Klemenčiča kandidira za komisarja za človekove pravice pri Svetu Evrope, kar je sprožilo veliko zgražanja v opoziciji, ki pa lahko le protestira. Preprečiti vladi kandidature opozicija ne more.  Glasovanje o novem komisarju bo v drugi polovici januarja 2018.

Zakaj je bil NSi za

[sociallocker id=10707][/sociallocker]Razloge, zakaj so Klemenčičevo spremembo podprli, je vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin pojasnil tako: “Do sedaj ste nekateri izpostavljali dve ključni zadevi, zaradi katerih odrekate podporo temu zakonu. Eno je sodna preiskava in drugo naj bi bil naš amandma, ki omogoča varstvo zakonitosti. Najprej glede naših stališč o teh dveh ključnih stvareh. Sodna preiskava, mi smo šli še enkrat natančno pregledati, od člena do člena, kaj pravzaprav konkretno bo to pomenilo in smo prišli morda do za koga neverjetnega zaključka, da ta predlog predvsem pomeni skrajševanje in odpravljanje podvajanja postopkov. Tako da mi v NSi nimamo ne vem kakšnih velikih težav s to rešitvijo. In druga rešitev, amandma, ki bi moral biti že v samem štartu v zakonu, hvala bogu pa je v zakon prišel z amandmajem, to pa je, da omogočamo varstvo zakonitosti oškodovancem. Vsi tisti, ki temu amandmaju nasprotujete, podpirate Apartheid in tukaj moram zelo jasno izpostaviti Jana Škoberneta, potem Karla Erjavca, ki so kot glavni razlog zakaj novemu zakonu nasprotujejo, izpostavili prav naš amandma. Ampak še enkrat povem, tisti ki temu amandmaju nasprotuje podpira Apartheid. Bodite pošteni in odkriti! Ta amandma omogoča samo to, da oškodovanec pred slovenskimi sodišči lahko dokaže, da je bil pred jugoslovanskimi sodišči krivično obsojen. Povejte kaj je s tem narobe?”