Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Bo Boštjan M. Zupančič kandidiral za predsednika?

Last Updated on: 19th avgust 2017, 07:59 dop

„Tornado se je nasprotno zavrtinčil, ker kontrolirani mediji hočejo nekaj vnaprej preprečiti. Jasno, preprečiti hočejo, da bi kandidiral na prvih ali na drugih volitvah …“

To je nekdanji evropski sodnik in slovenski ustavni sodnik Boštjan M. Zupančič zapisal v odgovoru na ostre kritike  na dve njegovi objavi na spletnih omrežjih.  Odzivi so bili res nenavadno ostri. Poenostavimo jih lahko v: odpustiti ga je treba kot uslužbenca pravosodnega ministrstva in ga zamenjati kot kandidata za pomembno funkcijo v OZN.

Pred BMZ najbrž le Janša

S stališči na spletnih omrežjih je podobno pozornost, pravzaprav še večjo, doslej uspel pritegniti le predsednik opozicijske SDS Janez Janša. Val se je nad Zupančiča zgrnil po dveh zapisih v zadnjih dveh mesecih. Po seriji požarov v predelovalnicah nevarnih odpadkov je sredi julija objavil:

 

Še resnejše posledice je imela njegova objava, ki se je zgodila že prej. Že konec junija je na FB zapisal:

 

Po kritiziranju ravnanja oblasti ob seriji požarov je Meta Roglič v članku v Dnevniku, kjer povzema neimenovane pravnike, da je šel BMZ tokrat predaleč, zapisala: “Po naših informacijah je njegova zaposlitev na pravosodnem ministrstvu v postopku prekinitve.”

Še ostreje se je zapletlo zaradi zapisa, ki je bil objavljen prej, da je nekdanja francoska ministrica Simone Veil, ker je nekoč uspešno vodila projekt uzakonitve pravice do splava v Franciji, tudi največja morilka vseh časov.

Iz vlade so, ko je čez počitnice završalo še zaradi tega, napovedali, da bodo umaknila Boštjana M. Zupančiča kot kandidata za člana odbora OZN za človekove pravice, namesto njega pa da bo zunanji minister Karl Erjavec  predlagal Vasilko Sancin.

Na portalu Bojana Požarja Boštjan M. Zupančič obširno odgovarja na kritike. Celoten članek je objavljen na naslovu:

http://www.pozareport.si/?Id=mediji&View=novica&novicaID=22948

V zapisu tem Zupančič vztraja pri svojih pogledih. Zapisal je med drugim:

“Zapisa v obeh primerih sta izhajala iz dejstva, da se slovenski sistem ne bo zganil, če se ne bodo prej zganili sami ljudje. V Sloveniji obstaja do konca razjarjena tiha večina. Ljudje spričo kontroliranih medijev in verbalno-nasilno vsiljene politične korektnosti in samocenzure v svojem strahu niso prišli do besede. To pa se je z družabnimi omrežji spremenilo. Potiskana celuloza nima več vpliva. Ljudje zdaj sami razberejo, kaj so to “fake news”, zavajajoče “novice”. V obeh primerih sem govoril vso resnico in samo resnico.”

Na dilemo, ali ima namen kandidirati za predsednika republike ali na katerih od drugih volitev, ki se bližajo, pa Zupančič v tem zapisu še ni odgovoril.

V SDZ, pozneje pa za ZKS-SDP

[wp_ad_camp_2]

Se je pa v “čisti politiki” ta ugledni pravnik pred desetletji nekoliko že poskusil. Leta 1989 je bil izvoljen za člana izvršilnega odbora slovenske demokratične zveze (SDZ), pozneje ene ključnih strank Demosa. Ob njem so bili člani še: Janez Janša, Ivan Oman, Veno Taufer, Alojz Križman, Hubert Požarnik, Tomaž Pisanski in Samo Resnik. Na prvih koliko toliko demokratičnih volitvah volitvah aprila 1990 pa je Zupančič po tem kandidiral za člana predsedstva za Zvezo komunistov-stranko demokratične prenove (ZKS-SDP). To je predhodnica današnje SD Dejana Židana.

Kandidati na volitvah za člane predsedstva, na katerih je Milan Kučan premagal Jožeta Pučnika, so bili še: Ciril Zlobec (SZS-SZDL), Dušan Plut (Demos), Matjaž Kmecl (ZKS-SDP), Slavoj Žižek (ZSMS), Alojz Križman (SZS-SZDL), Peter Novak (SZS-SZDL), Franc Miklavčič (Demos), Ivan Oman (Demos), Dimitrij Rupel (Demos), Bogdan Oblak (ZSMS) in Miroslava Geč Korošec (SZS-SZDL).

Za uzakonitev večinskega sistema

[wp_ad_camp_3]

Kot ustavni sodnik je Zupančič morebiti najbolj razburil, ko se je po referendumu o volilnih sistemih pridružil še štirim sodnikom in so skupaj izglasovali, da je bila na referendumu večina za večinski sistem volitev poslancev, ki ga mora parlament zato tudi uzakoniti.

Referendum za večinski sistem je s 40.000 podpisi volivcev pred tem dosegla SDS Janeza Janše.

Rezultatu referenduma in izvršitvi sodbe se je večina v parlamentu po dolgih zapletih leta 2000 izognila tako, da je spremenila ustavo in v njej določila, da bomo še naprej izbirali med strankami in ne med kandidati.

Spremembo je pripravila LDS. Da je bila sprejeta, je omogočila tik pred tem združena SLS in SKD, ki je to spremembo ustave presenetljivo podprla, zaradi česar sta iz stranke takoj izstopila takratni premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle in ustanovila NSi.

Odzivi v politiki

[wp_ad_camp_1]

Nenavadno dogajanje tik pred predsedniškimi volitvami, seveda, odmeva tudi v politiki. Denimo, tako:

in, z druge strani, tako:

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (5)

Disqus Comments (4)

https-spletnicasopis-eu