Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Bo Boštjan M. Zupančič kandidiral za predsednika?

(Last Updated On: 19/08/2017)
image_pdfimage_print

„Tornado se je nasprotno zavrtinčil, ker kontrolirani mediji hočejo nekaj vnaprej preprečiti. Jasno, preprečiti hočejo, da bi kandidiral na prvih ali na drugih volitvah …“

To je nekdanji evropski sodnik in slovenski ustavni sodnik Boštjan M. Zupančič zapisal v odgovoru na ostre kritike  na dve njegovi objavi na spletnih omrežjih.  Odzivi so bili res nenavadno ostri. Poenostavimo jih lahko v: odpustiti ga je treba kot uslužbenca pravosodnega ministrstva in ga zamenjati kot kandidata za pomembno funkcijo v OZN.

Pred BMZ najbrž le Janša

S stališči na spletnih omrežjih je podobno pozornost, pravzaprav še večjo, doslej uspel pritegniti le predsednik opozicijske SDS Janez Janša. Val se je nad Zupančiča zgrnil po dveh zapisih v zadnjih dveh mesecih. Po seriji požarov v predelovalnicah nevarnih odpadkov je sredi julija objavil:

 

Še resnejše posledice je imela njegova objava, ki se je zgodila že prej. Že konec junija je na FB zapisal:

 

Po kritiziranju ravnanja oblasti ob seriji požarov je Meta Roglič v članku v Dnevniku, kjer povzema neimenovane pravnike, da je šel BMZ tokrat predaleč, zapisala: “Po naših informacijah je njegova zaposlitev na pravosodnem ministrstvu v postopku prekinitve.”

Še ostreje se je zapletlo zaradi zapisa, ki je bil objavljen prej, da je nekdanja francoska ministrica Simone Veil, ker je nekoč uspešno vodila projekt uzakonitve pravice do splava v Franciji, tudi največja morilka vseh časov.

Iz vlade so, ko je čez počitnice završalo še zaradi tega, napovedali, da bodo umaknila Boštjana M. Zupančiča kot kandidata za člana odbora OZN za človekove pravice, namesto njega pa da bo zunanji minister Karl Erjavec  predlagal Vasilko Sancin.

Na portalu Bojana Požarja Boštjan M. Zupančič obširno odgovarja na kritike. Celoten članek je objavljen na naslovu:

http://www.pozareport.si/?Id=mediji&View=novica&novicaID=22948

V zapisu tem Zupančič vztraja pri svojih pogledih. Zapisal je med drugim:

“Zapisa v obeh primerih sta izhajala iz dejstva, da se slovenski sistem ne bo zganil, če se ne bodo prej zganili sami ljudje. V Sloveniji obstaja do konca razjarjena tiha večina. Ljudje spričo kontroliranih medijev in verbalno-nasilno vsiljene politične korektnosti in samocenzure v svojem strahu niso prišli do besede. To pa se je z družabnimi omrežji spremenilo. Potiskana celuloza nima več vpliva. Ljudje zdaj sami razberejo, kaj so to “fake news”, zavajajoče “novice”. V obeh primerih sem govoril vso resnico in samo resnico.”

Na dilemo, ali ima namen kandidirati za predsednika republike ali na katerih od drugih volitev, ki se bližajo, pa Zupančič v tem zapisu še ni odgovoril.

V SDZ, pozneje pa za ZKS-SDP

Se je pa v “čisti politiki” ta ugledni pravnik pred desetletji nekoliko že poskusil. Leta 1989 je bil izvoljen za člana izvršilnega odbora slovenske demokratične zveze (SDZ), pozneje ene ključnih strank Demosa. Ob njem so bili člani še: Janez Janša, Ivan Oman, Veno Taufer, Alojz Križman, Hubert Požarnik, Tomaž Pisanski in Samo Resnik. Na prvih koliko toliko demokratičnih volitvah volitvah aprila 1990 pa je Zupančič po tem kandidiral za člana predsedstva za Zvezo komunistov-stranko demokratične prenove (ZKS-SDP). To je predhodnica današnje SD Dejana Židana.

Kandidati na volitvah za člane predsedstva, na katerih je Milan Kučan premagal Jožeta Pučnika, so bili še: Ciril Zlobec (SZS-SZDL), Dušan Plut (Demos), Matjaž Kmecl (ZKS-SDP), Slavoj Žižek (ZSMS), Alojz Križman (SZS-SZDL), Peter Novak (SZS-SZDL), Franc Miklavčič (Demos), Ivan Oman (Demos), Dimitrij Rupel (Demos), Bogdan Oblak (ZSMS) in Miroslava Geč Korošec (SZS-SZDL).

Za uzakonitev večinskega sistema

Kot ustavni sodnik je Zupančič morebiti najbolj razburil, ko se je po referendumu o volilnih sistemih pridružil še štirim sodnikom in so skupaj izglasovali, da je bila na referendumu večina za večinski sistem volitev poslancev, ki ga mora parlament zato tudi uzakoniti.

Referendum za večinski sistem je s 40.000 podpisi volivcev pred tem dosegla SDS Janeza Janše.

Rezultatu referenduma in izvršitvi sodbe se je večina v parlamentu po dolgih zapletih leta 2000 izognila tako, da je spremenila ustavo in v njej določila, da bomo še naprej izbirali med strankami in ne med kandidati.

Spremembo je pripravila LDS. Da je bila sprejeta, je omogočila tik pred tem združena SLS in SKD, ki je to spremembo ustave presenetljivo podprla, zaradi česar sta iz stranke takoj izstopila takratni premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle in ustanovila NSi.

Odzivi v politiki

Nenavadno dogajanje tik pred predsedniškimi volitvami, seveda, odmeva tudi v politiki. Denimo, tako:

in, z druge strani, tako:

(Visited 38 times, 1 visits today)
5 komentarjev

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.

Spletni časopis je zastonj. A ustvarjanje ni. Če vam je vsebina všeč, priporočite prebiranje prijateljem in delite vsebino po spletnih omrežjih. Več kot je bralcev večji je smisel časopisa. Pa še prihodki od oglasov se povečajo. Oglasi plačajo osnovne stroške delovanja. Za spletni časopis lahko prispevate denar. Načina sta dva. S pomočjo upn obrazca. Navodilo, kako to storiti, je dostopno na povezavi: https://spletnicasopis.eu/o-casopisu/. Možno je tudi nakazilo s pomočjo Paypala
  V pomoč projektu je, če se odločite oglaševati.  Že želite oglaševati ali sponzorirati časopis, lahko pošljete sporočilo na naslov peterjancicsplet@gmail.com. Spletni časopis posameznike in pravne osebe, ki to želijo sami, tudi predstavi kot podpornike, ki so prispevali za delovanje časopisa in novinarska opravila. A - zaradi varstva zasebnosti - le, če to posebej sporočite.
Pisma bralcev Spletni časopis objavlja s soglasjem avtorjev, poslana morajo biti po elektronski pošti. Pisma morajo biti podpisana z imenom in priimkom. Pripisan mora biti polni naslov in telefon za preverjanje. Naslova in telefonske številke spletni časopis ne objavlja. Načeloma, razen pri odpravi povsem tipkarskih napak, časopis v vsebino ne posega. Kot odziv pod teksti načeloma v spletnem časopisu lahko objavite kakršnokoli spodobno mnenje. Pri pismih bralcev v tej rubriki pa ni nujno, da bo objavljeno vse, kar prejmem.  
Vsi teksti so avtorski zaščiteni. Če jih želite uporabiti, je nujen dogovor.  Cena za rabo posameznega teksta ali njegovega dela, ki je uporabljen vsaj dan pozneje na drugem spletnem portalu ali tiskanem časopisu, je 40 evrov. Za takojšno rabo že na dan prve objave: 60. V primeru, če se odločite za rabo teksta, mi – če je prvič – prosim pošljite vaše podrobne podatke, da vam lahko izstavim račun, na spletni naslov: peterjancicsplet@gmail.com. Pozneje zadošča le obvestilo o rabi teksta. Ob rabi mora biti navedeno ime avtorja teksta in Spletnega časopisa. Brezplačno je dovoljena raba naslova, naslovne fotografije in uvodnega stavka, če gre za usmeritev na članek.
Če vas zanimajo še bolj podrobne analize kot jih dnevno ponuja Spletni časopis, lahko to preberete v knjigi "Fake news". Knjigo, ki se zdaj tiska drugič, lahko naročite in kupite tukaj. Del knjige je mogoče za poskušino tudi prebrati na povezavi. Dostopna je tudi nekaj evrov cenejša digitalna verzija. Prva izdaja je bila hitro razprodana. To, da se je že začel tisk dodatnih izvodov knjige kaže, da ljudi zanima dogajanje v letu pred volitvami. Knjiga olajša razumevanje dogajanja v politiki in tudi reakcij medijev, ker pojasnjuje, kdo jih obvladuje, vpliva nanje in zakaj poročajo kot poročajo. Včasih tudi na načine, ki niso le profesionalni ali so celo povsem propagandni.  Tiskana in digitalna izdaja knjige sta dostopni na povezavi preko založnika na posnetku spodaj: