Vsi varuhi zasebnosti Kučanove pokojnine

Last Updated on: 16th avgust 2017, 08:53 dop

“Ne vem, kolikšna je pokojnina gospoda Kučana, a četudi bi vedel, je ne bi javno razkril, ker tega ne smem.“

S tem stavkom je  Marijan Papež, ki že četrti mandat vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ta teden v intervjuju v Delu nastavil ogledalo medijem in skupnosti.

Kdo upa razkrinkati laž?

Trditev, da ne sme razkriti, kakšna je pokojnina Milana Kučana, je bila neresnična. Podatek sodi med javne, a ga Papež prikriva. Ustavna ureditev nam daje pravico do informacij javnega značaja. In če zakon določa, da država nekdanjemu predsedniku krepko subvencionira pokojnino, ta pokojnina ni le zasebna stvar Kučana in Papeža. Od višine pokojnine je namreč odvisno, koliko mora država doplačati iz proračuna.

S pravicami, tudi s pravico dostopa do informacij, je tako, da jih ni, če jih nihče ne brani. Glavni varuh pravice javnosti do obveščenosti bi morali biti mediji in novinarji. Pa niso. Tudi po intervjuju, v katerem je Suzana Kos dobro vrtala, so sumljivo tiho.

Kako je z novinarji in mediji, ko gre za pravico do obveščenosti ljudi, sem opozoril že ob primeru umora Gašperja Tiča, o katerem je policija medije obvestila tako, da je prikrila ime in priimek. Še kratice niso zapisali.

Nikogar v medijih ni niti najmanj zmotilo. Veseli smo, da sploh kaj izvemo.

Ko je prakso prikrivanja imen policija dobro desetletje prej uvedla na zahtevo pooblaščenca za varovanje osebnih podatkov, so se mediji odzvali nadvse borbeno. Manifestirala se je borbenost tako, da so v svoj kodeks etike dodali določbo, ki pravi:

„Novinar ne sme razkriti identitete žrtev spolnih zlorab, družinskih tragedij in hudih kaznivih dejanj in ne sme objaviti materiala, ki bi prispeval k razkritju identitete. Identiteto lahko razkrije s soglasjem žrtve.“

Odločili so se, da tudi, če bi jih policija pomotoma obvestila o smrti Tiča z imenom in priimkom, je treba to zamolčati.

Tudi Marjan Papež se pri Kučanu sklicuje na varovanje zasebnosti. Ista stvar. Njegova logika je: če vam dovoli Milan Kučan, vam bom povedal, sicer ne smem. To je logika ponižne sluge do vladarja.

Mediji kot kokoške

[wp_ad_camp_3]

Mediji, ki bi morali prvi glasno protestirati, ko je bil intervju objavljen, so večinoma ravnali kot kokoške. Te pokleknejo. Ste opazili kakšne proteste proti kratenju pravice javnosti do obveščenosti? Celo filozof Boris Vezjak, ki je ta teden ostro kritiziral menda nezaslišane izjave domnevno nepomembnega uradnika Boštjana M. Zupaniča, je bil tiho.

Dobro je vsaj to, da nihče od novinarjev ni predlagal dopolnitve kodeksa etike novinarjev z določbo, da se o subvencionirani višini pokojnine Milana Kučana ne sme pisati, razen če to dovoli Milan Kučan osebno. To, da je dovolil pisanje, je Kučan vsaj enkrat storil pred šestimi leti, ko je višino teh prejemkov deloma razkril v intervjuju, ki ga je Igor Kršinar naredil za revijo Reporter.

Če smo pri številkah: zakon določa, da Kučanu pokojnino subvencioniramo toliko, da dobi 80 odstotkov plače predsednika republike. Borut Pahor je julija dobil 5.938 bruto plače, Kučanu pripada 80 odstotkov, bruto torej 4.751 evrov. Država je k tistemu, kar Kučanu izplačuje Papež, prejšnji mesec primaknila bruto 1.985 evrov. Razlika, za katero Papež pravi, da je osebni podatek, ki ga brez soglasja Milana Kučana ne sme razkriti, je bruto 2.766 evrov. Ta podatek spreglejte.

Podatek mora Papež, kot je povedal, na vse načine skrivati. Pri tem se je spretno skliceval na navadne ljudi, ki k pokojnini ne dobivajo dva tisoč evrov dodatka vsak mesec.

Dobijo le tisto, kar so zaslužili.

Tudi Kučanova zaslužena pokojnina je visoka, a to je vsaj logično, ker je bil vso delovno dobo eden najpomembnejših funkcionarjev tega in prejšnjega sistema. Bil je dvakrat predsednik republike, pred tem predsednik predsedstva republike, šef slovenske zveze komunistov, predstavnik v vrhu jugoslovanske zveze komunistov, šef slovenske skupščine, sekretar zveze komunistov… Na začetku politične kariere je bil celo šef zveze mladine: ZSMS. Organizacije, iz katere je nastala zdaj že pokojna LDS, ki jo je dolgo vodil Janez Drnovšek.

Je razlog strah pred oblastjo?

[wp_ad_camp_1]

Ta teden smo pravzaprav izvedeli, da se Papež boji povedati, kar bi po zakonu moral. Kučan ima velik vpliv. Papež ne bi tako dolgo vzdržal na vrhu pomembnega zavoda, ki obrača milijarde, če ne bi bil previden in preračunljiv mož. To ni zelo presenetljivo.

In morda sta strah in preračunljivost tudi razlog, da medijev ni zmotilo. Zakaj bi novinarji sicer molčali ob tako očitnem prikrivanju in napačnem sklicevanju na varovanje zasebnosti Milana Kučana?

Dobra plat zgodbe je, da vsaj v uradu predsednika republike Boruta Pahorja niso nič opletali z varovanjem osebnih podatkov. Preprosto so mi, ko sem zaprosil, poslali podatke, koliko doplačujejo Kučanu. In to kar hitro za čas počitnic. Niti na misel jim ni prišlo, da bi govorili o varstvu zasebnosti, pri kateri vztrajajo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Tako so ravnali, čeprav so časi napeti in si Borut Pahor tik pred predsedniškimi volitvami, na katerih se bo potegoval za drugi mandat, ne sme privoščiti kakšne zamere med volivci Milana Kučana. To so namreč tudi njegovi najpomembnejši volivci.

Povrhu Kučan finančni dodatek dobiva tudi zaradi Pahorja, ki je leta 2012 kot poslanec glasoval za dopolnilo Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića, naj Kučan ohrani privilegij, ki ga je takrat bolj desna večina poslancev ukinila za vse druge nekdanje in prihodnje predsednike republike. Rezultat je bil tesen. Če bi Pahor manjkal, bi Kučan pravico izgubil.

Z leve so takrat pojasnjevali, da bi bila ukinitev par tisoč evrov mesečnega dodatka k pokojnini poseg v že pridobljeno pravico Milana Kučana. To je res. A že pridobil jo je, ko ni bil več predsednik republike. Zakon, ki mu je privilegij podelil, je bil sprejet, ko je bil predsednik že Janez Drnovšek in parlament je posebej določil, da pravica velja”retroaktivno”. Samo za Kučana. Ker drugih predsednikov prej ni bilo.

Kar so mu za nazaj dodelili, bi mu po desetletju za naprej odvzeli.

Drnovškova koalicija je bila desetletje prej izjemno velikodušna in je bivšim predsednikom republike, ko je bil Drnovšek ravno izvoljen, dodatek do štirih petin plače dodelila do konca življenja v vsakem primeru. Tudi, če še niso upokojeni, bi jim vsak mesec pripadal. Bivšemu predsedniku so določili še pravico do pisarniškega prostora, svetovalca in delavca, ki opravlja administrativne in tehnične naloge, rabe službenega vozila z voznikom… Vse to za čas, kolikor je opravljal funkcijo predsednika republike, vendar največ pet let.

Politična korupcija, ko skrbiš le za svoje

[wp_ad_camp_2]

A vse je bilo zaradi krize črtano v času druge vlade Janeza Janše. Ostal je privilegij za Kučana in pravica Pahorja, in prihodnjih predsednikov, ko ne bodo več izvoljeni, da še leto dni po koncu mandata dobijo 80 odstotkov predsedniške plače.

Lahko bi zamahnili z roko in rekli, da sta Kučanov privilegij in dostopnost podatkov o njegovi pokojnini nepomembna podrobnost, ker gre za z vidika države drobiž. A novinarka Suzana Kos je v intervjuju lepo pokazala, da ni ravno res. Milan Kučan je pač vzgled. Kot so njemu dodelili dodatek k pokojnino po logiki, ker so njegovi imeli večino, so v zadnjem letu privilegirane pokojnine določili še športnikom, ker imajo ti v državnem zboru Petra Vilfana.

To je veličastnost naše politike.

Kdor ima moč, si vzame.

So tisti, ki vladajo in so tisti, ki to plačajo.

Da ljudje to vedo, lepo razkriva rezultat ankete zadnje dni, ali so poslanci ravnali prav, ko so Kučanu dodelili dodatek k že tako najvišji pokojnini. Tak je bil rezultat v soboto zvečer:

Velika večina je pritrdila trditvi, da je to bila oblika politične korupcije, ko so poslanci levice svojemu voditelju zagotovili nepošten privilegij.

Zakaj tako mislijo? Preprosto zato, ker je res.

Je bilo pa tudi vse povsem zakonito.

In to je najbrž pravi razlog za zadrego Papeža in za molk večine medijev ob izjavi, da ne ve, da ne sme…