Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Zaradi povišanja plač bolnišnice ne plačujejo več računov

(Last Updated On: 31/07/2017)

Za koristno se je izkazala interpelacija SDS proti ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc. Očita ji tudi, da bolnišnice po državi tonejo v izgube in ne plačujejo računov. Posledica je, da je pred vlado zdaj že analiza vzrokov za te minuse in predlog, da bi vlada dala dodaten denar.

Konec varčevanja povzroča minuse

Izgube se deloma kopičijo še iz prejšnjih let, dramatično pa je položaj zaostrilo, kot je zapisano v poročilu, ker se je vlada s sindikati že lani dogovorila za povišanja plač in podobnih stroškov, ni pa za ta povišanja zagotovila denarja. Probleme je vlada s tem, ker je pristala na povišanje, ni pa zagotovila denarja zanj,  povzročila na več koncih.  Po občinah so jih sčasoma deloma rešili s povišanjem povprečnine, zdaj pa je pred politiko še posledica v zdravstvu, kjer so dramatično narasle izgube in kjer bolnišnice zato ne plačujejo več računov.

V poročilu je zapisano: „Primanjkljaji in neplačane zapadle obveznosti bolnišnic se se pričele močno povečevati v letu 2016. Razlog je v tem, da so v tem letu začeli na poslovanje močno vplivati učinki popuščanja kriznih ukrepov, povezanih s plačami, temu pa niso sledile cene zdravstvenih storitev. Zaradi navedenega celotni prihodki bolnišnic ne zadoščajo za pokritje vseh odhodkov, predvsem stroškov dela.“ Grafika kaže, kako so rastli minusi bolnišnic:

 

15 javnih bolnišnic je imelo konec lanskega leta 170.336.255 minusa, enajst bolnišnic pa presežke v višini 16.396.928 €. Skupen primanjkljaj vseh 26 bolnišnic se je v letu 2016 povišal za 33.987.524 € in je znašal 153.939.327 €. Psihiatrične bolnišnice nimajo minusov.

Rast prihodkov, a še bolj stroškov

Prihodki bolnišnic (brez psihiatričnih) so v obdobju 2008-2016 sicer naraščali, saj so se iz 1,169 milijarde v letu 2009 povišali na 1,289 milijarde v letu 2016, torej za 120 milijonov ali za 10,3 odstotka. Vendar pa so v enakem obdobju celotni odhodki narasli iz 1,160 milijarde na 1,323 milijarde, kar je za 162,6 milijonov oz. za 14 odstotkov. Leta 2009 je bilo poslovanje bolnišnic v poprečju vzdržno, od leta 2010 pa ne več.

Breme nepokritih primanjkljajev iz preteklih let se, ugotavljajo na ministrstvu, prenaša na dobavitelje, tudi s podaljševanjem plačilnih rokov. V obdobju od leta 2013 do 31. 3. 2017 so se neplačane zapadle obveznosti1 javnih bolnišnic povečale iz 84,8 milijona na 125,3 milijonov, kar je povečanje za 40,5 milijonov oz. Za 47,7 odstotkov. Na dan 31. 5. 2017 so zapadle neplačane obveznosti v bolnišnicah dosegle 151,8 milijonov, kar lahko pojasnimo tudi z odlašanjem plačil dobaviteljem, da so lahko bolnišnice v juniju izplačale regres zaposlenim, je zapisano v poročilu.

Po podatkih Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije bolnišnice ocenjujejo, da bodo na dan 30. 9. 2017 zapadle obveznosti dosegle 177,8 milijonov evrov.

Grafično je naraščanje neplačnih računov videti tako:

Celotna analiza dogajanja v zdravstvu je dostopna na povezavi:

Priloga-končna Analiza26.7.2017

 

(Visited 5 times, 1 visits today)
3 komentarji

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.