SODNIKI POTRDILI, DA JE NUSSDORFERJEVA ŠLAMPASTO OPRAVILA DELO
|Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:50 pop
Soglasno je ustavno sodišče zavrnilo predlog varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer, naj zadrži izvajanje dopolnitve zakona o tujcih, ki državi omogoča zaprtje meje, če bi se ponovil migrantski val, dokler ne presodi ustavnosti te nove možnosti .
Ni prvič šlampasto
Odločitev sodnikov, ki so zavrnili varuhinjo, ni presenečenje. Že pred dvema tednoma, ko je parlament odgovarjal na predlog varuhinje za zadržanje veljave spremembe zakona, sem zapisal oceno pravnikov v državnem zboru: “To je zelo šlampasto pripravljeno. Sploh niso navedli razlogov. Zaradi tega jih je ustavno sodišče v preteklosti že zavrnilo.”
Člen, ki ga varuhinja spodbija, bi začel veljati šele ob spremenjenih razmerah na področju migracij, ko državni zbor dodatno odloči, da bo omejil vstop v državo migrantom. Ker državni zbor še ni sprejel te odločitve, da bi res zaprl mejo, škodljive posledice še ne morejo nastati, opozarjajo sodniki. Člena, ki določa, da morajo poslanci ponovno odločati, varuhinja Vlasta Nussdorfer ni spodbijala.
Zadržanje ne, absolutno prednostno pa
Vlasta Nussdorferjev ni »izkazala možnosti nastanka škodljivih posledic v času, ko državni zbor še ni sprejel odločitve o zaprtju meje« so opozorili sodniki. Če se razmere morebiti spremenijo, lahko na ponovni predlog varuhinje sodišče znova oceni, ali so izpolnjeni pogoji za zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe, so sodniki pojasnili, zakaj so zavrnili predlog za zadržanje. So pa hkrati odločili, da bodo popravek zakona, ki omogoča zaprtje meje, obravnavali absolutno prednostno.
Odločitev so soglasno sprejeli predsednica Jadranka Sovdat in sodniki Klemen Jaklič, Rajko Knez, Etelka Korpič – Horvat, Špelca Mežnar in Marko Šorli.
V ozadju spor Brglez Cerar
Ob spremembi ureditve, ki jo zdaj presoja ustavno sodišče, je prišlo do ostrega konflikta med predsednikom vlade Mirom Cerarjem (SMC) in predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom (SMC).
Brglez je v državnem zboru, ko je glasoval proti, dejal, da možnost zaprtja meje krši ustavo in mednarodne pogodbe, ki jih je ratificirala Slovenija. „Bojim se, da ta zakon uzakonja kršitve temeljnih človekovih pravic, ki so določene v naši ustavi. In zavedam se, da bo sprejetje tega zakona imelo nepopravljive zunanjepolitične in mednarodnopravne posledice za Slovenijo in njene interese v mednarodni skupnosti, Svetu Evrope in Evropski uniji,« je dejal Brglez.
Cerar pa je zaradi tega pozneje zahteval, da mora Brglez odstopiti kot podpredsednik stranke SMC.
Predsednik republike Borut Pahor se je, ko je zakon podpisoval, postavil na Cerarjevo stran z oceno, da ga je vlada prepričala, da stvar ni tako huda kot trdi Brglez.
Na koncu sta Cerar in Brglez konflikt umirila in Cerar je umaknil zahtevo, da mora Brglez odstopiti.
Veljave zakona, dokler ne presodijo, sodniki niso ustavili. Kdo je imel bolj prav o kršitvi ali spoštovanju ustave, pa še bodo.
Več o tem:
Discover more from Spletni časopis
Subscribe to get the latest posts sent to your email.
Komentarji (1)
Disqus Comments (1)