Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Bonbončki: Za občine sedem, za upokojence 21 milijonov evrov več

(Last Updated On: 23/05/2017)
image_pdfimage_print

Zaradi zvišanja plač v javnem sektorju bo večina poslancev jutri občinam poslala dodatnih 7,2 milijona evrov, 21 milijonov več pa dobijo upokojenci za nekoliko povišan letni dodatek. Dodatne milijone je vlada predlagala z naglo spremembo zakona o izvrševanju proračuna, da ne bi nastale nepopravljive posledice za državo. Dodaten denar za upokojence je včeraj sprožil ostre poslanske polemike.

Izogibanje rebalansu proračuna

V preteklosti je bil zakon o izvrševanju proračuna izvedbeni zakon, ki ni določal, koliko dobi kdo. To je vloga državnega proračuna.

A ta zakon, ki velja le za obdobje potrjenega proračuna, je preprosteje spremeniti kot z rebalansom popravljati proračun, zato se z njim zadnja leta določa vse več proračunskih številk in podrobnosti. V preteklosti so politiki z njim nekaj časa določali celo višino prispevka za RTV.

V začetku letošnjega leta je vlada občinam ponujala, da bi jim letos, ker je lani povišala plačila vsem zaposlenim v javnem sektorju,  dodala okoli 4,8 milijona evrov, za leto 2018 pa 15 milijonov evrov. Zahteve občin, kot je takrat povedal predsednik Združenja občin Slovenije in župan Pivke Robert Smrdelj, so bile več kot dvakrat višje.

Vsoto so v vladi pozneje krepko povišali, a ne do številke, ki bi po oceni občin pokrila dodatne stroške, ki jim jih je vlada povzročila.

O dodatnem denarju bodo poslanci odločali jutri zvečer, ko bo prvo od dveh glasovanj na majski seji parlamenta, ki zaradi množice zakonov poteka na neobičajen način. Poslanci o zakonih vsak dan razpravljajo od jutra do 22 ure.

Ali vlada škrtari pri upokojencih?

O dodatnem denarju za upokojence je bilo včeraj največ polemik med opozicijo in vladno stranko DeSUS. Med drugim so povedali:

Foto: DZ/Barbara Žejavac

Alenka Bratušek (nepovezani): „Ob petini manj davčnih prihodkov moje vlade v letu 2014 smo za pokojnine takrat dali 300 milijonov evrov več. Ja, tudi Desus je bil takrat v vladi in hvala vam, da ste pomagali. Danes pa niste sposobni ob petini več davčnih prihodkov najti 21 milijonov evrov, da bi v četrtem letu gospodarske rasti končno nehali barantati z upokojenci in se tolči po prsih, kaj jim je kdo uredil. In samo temu služi to kar delate. Samo temu, da boste v naslednjem letu lahko rekli, ja, zdaj pred volitvami smo pa res končno ukinili varčevalne ukrepe pri upokojencih. Omenjali ste strukturni primanjkljaj, ki naj bi ga zmanjšali. Na žalost ste ga celo povečali in to je to kar vam govorim že tri leta. Da proračunski primanjkljaj zmanjšujete na dveh velikih kategorijah: eno so upokojenci, drugo so pa investicije. Nič od strukturnih reform, nobenega fiskalnega napora. Danes vam je to povedala tudi Evropska komisija. Spet boste ves napor in delo pustili novi vladi…”

Foto: DZ/Barbara Žejavac

Franc Jurša (Desus): „Vemo pa, da bo danes, kot smo že navajeni, s svojo lažno dobroto do upokojencev nastopila tudi Alenka Bratušek, zato bi želeli odgovoriti na njene očitke, ki smo jim bili priča zadnje mesece in  jih tudi zavrniti.  V vladi Alenke Bratušek je bilo usklajevanje zamrznjeno. Danes imamo koalicijsko usklajevanje po zaslugi, če hočete, tudi stranke Desus. Če bi bilo letos usklajevanje redno, kar pomeni v skladu z določili sistemskega, torej pokojninskega zakona, kjer gre za formulo 60-40, vezano na rast plač in rast cen življenjskih stroškov, bi bilo usklajevanje nižje od februarskega usklajevanja, ki je znašalo 1,15 %, in je bilo doseženo na podlagi našega prizadevanja v vladi. Letos jeseni pričakujemo še eno usklajevanje in se bomo v naši poslanski skupini kakor tudi v stranki močno zavezali in tudi seveda poskušali to zadevo doseči. Na žalitve gospe Bratuškove najprej nismo želeli reagirati, a ker je šla z dejanji predaleč, ne bomo več tiho, smo rekli. Očitno je, da gospe in njeni stranki teče voda v grlo, kar je jasno iz vseh javnomnenjskih raziskav, zato se je za zdaj odločila, da bo začela nagovarjati upokojence, a upokojenci dobro vedo, kdo je tisti, ki se ves čas zavzema za njihov korist, se bori za njihove pravice.

Foto: DZ/Barbara Žejavac

Andrej Šircelj (SDS): V prvih štirih mesecih so se prihodki državnega proračuna povečali za 400 milijonov v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu. Zaradi tega lahko vlada in koalicija SD, Desusa in SMC da 50 milijonov za DUTB, 200 milijonov za drugi tir, za katerega je sploh vprašanje, če bo narejen, dodatnih 200 milijonov za SDH in tako naprej. S tega zornega kota se pokaže pravi karakter te vlade (…) 21 milijonov za upokojence je manj kot stane en kilometer železniške proge Koper-Divača. Predsednik vlade je omenil, da stane 27 milijonov. Zdaj, nekaj je pri teh 27 milijonih seveda narobe. Ali ni dobro izmerjena dolžina proge ali pa, če je 27 kilometrov proge, ne more biti milijardo štiristo, za kolikor je dejansko sprejet zakon. Upokojencem pa se ne da tisto, kar bi jim pripadalo. Daje se drobtinice, ta vlada daje drobtinice za ljudi, za velike, nestvarne, iluzionistične projekte pa stomilijonske vsote.

Foto: DZ/Barbara Žejavac

Franc Trček (ZL): „Za uvod bom povedal, da upokojenke in upokojenci sestavljajo 36 % volilnega telesa. Glede na to kakšna je volilna udeležba, smo tik pred tem, da dejansko upokojenci in upokojenke odločajo kakšne bodo sestave vlad in vi jim zdaj vsi pihate na dušo do nezavesti, da mi gre dobesedno na bruhanje in v bistvu navsezadnje žalite tudi moje starše.“

(Visited 20 times, 1 visits today)
3 komentarji

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.

Spletni časopis je zastonj. A ustvarjanje ni. Če vam je vsebina všeč, priporočite prebiranje prijateljem in delite vsebino po spletnih omrežjih. Več kot je bralcev večji je smisel časopisa. Pa še prihodki od oglasov se povečajo. Oglasi plačajo osnovne stroške delovanja. Za spletni časopis lahko prispevate denar. Načina sta dva. S pomočjo upn obrazca. Navodilo, kako to storiti, je dostopno na povezavi: https://spletnicasopis.eu/o-casopisu/. Možno je tudi nakazilo s pomočjo Paypala
  V pomoč projektu je, če se odločite oglaševati.  Že želite oglaševati ali sponzorirati časopis, lahko pošljete sporočilo na naslov peterjancicsplet@gmail.com. Spletni časopis posameznike in pravne osebe, ki to želijo sami, tudi predstavi kot podpornike, ki so prispevali za delovanje časopisa in novinarska opravila. A - zaradi varstva zasebnosti - le, če to posebej sporočite.
Pisma bralcev Spletni časopis objavlja s soglasjem avtorjev, poslana morajo biti po elektronski pošti. Pisma morajo biti podpisana z imenom in priimkom. Pripisan mora biti polni naslov in telefon za preverjanje. Naslova in telefonske številke spletni časopis ne objavlja. Načeloma, razen pri odpravi povsem tipkarskih napak, časopis v vsebino ne posega. Kot odziv pod teksti načeloma v spletnem časopisu lahko objavite kakršnokoli spodobno mnenje. Pri pismih bralcev v tej rubriki pa ni nujno, da bo objavljeno vse, kar prejmem.  
Vsi teksti so avtorski zaščiteni. Če jih želite uporabiti, je nujen dogovor.  Cena za rabo posameznega teksta ali njegovega dela, ki je uporabljen vsaj dan pozneje na drugem spletnem portalu ali tiskanem časopisu, je 40 evrov. Za takojšno rabo že na dan prve objave: 60. V primeru, če se odločite za rabo teksta, mi – če je prvič – prosim pošljite vaše podrobne podatke, da vam lahko izstavim račun, na spletni naslov: peterjancicsplet@gmail.com. Pozneje zadošča le obvestilo o rabi teksta. Ob rabi mora biti navedeno ime avtorja teksta in Spletnega časopisa. Brezplačno je dovoljena raba naslova, naslovne fotografije in uvodnega stavka, če gre za usmeritev na članek.
Če vas zanimajo še bolj podrobne analize kot jih dnevno ponuja Spletni časopis, lahko to preberete v knjigi "Fake news". Knjigo, ki se zdaj tiska drugič, lahko naročite in kupite tukaj. Del knjige je mogoče za poskušino tudi prebrati na povezavi. Dostopna je tudi nekaj evrov cenejša digitalna verzija. Prva izdaja je bila hitro razprodana. To, da se je že začel tisk dodatnih izvodov knjige kaže, da ljudi zanima dogajanje v letu pred volitvami. Knjiga olajša razumevanje dogajanja v politiki in tudi reakcij medijev, ker pojasnjuje, kdo jih obvladuje, vpliva nanje in zakaj poročajo kot poročajo. Včasih tudi na načine, ki niso le profesionalni ali so celo povsem propagandni.  Tiskana in digitalna izdaja knjige sta dostopni na povezavi preko založnika na posnetku spodaj: