Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Intervju z Andrejem Šircljem: »Očiščenje je nujno.«

(Last Updated On: 12/08/2017)

Nespretno prodajanje Mercatorja, k čemur je prispevala tudi državna NLB, zaradi katerega je največji trgovec v državi končal v rokah hrvaškega Agrokorja, predsednik komisije za nadzor javnih financ Andrej Šircelj opisuje v pogovoru z Borisom Cipotom.

Premik pri preiskovanju NLB

Ob komisiji za nadzor obveščevalcev je komisija za nadzor javnih financ najpomembnejša nadzorna komisija, ki jo, da bi onemogočili zlorabe oblasti, vodi opozicijski politik.

Sredi postopkov prodaje, opozarja Šircelj, je v teh dneh tudi NLB, katere ravnanje v preteklosti preverja preiskovalna komisija, ki jo vodi Anže Logar (SDS). Logarju je po Šircljevi oceni uspelo narediti pomembne korake naprej pri preiskovanju razlogov, da se je bančni sistem po letu 2008 že drugič od osamosvojitve skoraj zrušil.

Šircelj je ocenil, da je pri bankah, ki so v preteklosti zašle v velike težave, pa tudi sicer pri vseh, ki so v takšnem položaju, nujno očiščenje, da je mogoče naprej.

Brez tega ni mogoče iz blata, je ocenil.

Celoten pogovor, objavljen je z avtorjevim dovoljenjem, si lahko ogledate, če sprožite posnetek:

Prodaja Mercatorja se je po vseh zapletih zgodila v času vlade Alenke Bratušek.

Agrokor, za katerega je bilo že ob prodajanju Mercatorja znano, da je dramatično prezadolžen, se v teh dneh sooča z velikimi težavami, ki lahko ogrozijo tudi slovenske dobavitelje in Mercator.

Šircelj v pogovoru ocenjujejo možnosti, kaj lahko šibka in razdeljena koalicija vlade Mira Cerarja stori v zapletenem položaju.

Preiskovanja opozicijskih politikov

Da bi zaščitila interese države vlada zadnje dni razmišlja tudi o hitri spremembi zakona posebej za Mercator.

Šircelj je eden od politikov, praviloma so iz opozicije, ki so jim kriminalisti zadnja leta odmevno preiskali stanovanja in pisarne.

Podatki zbrani v takšnih preiskavah se v Sloveniji pogosto pred volitvami pojavijo v medijih kot oblika politične propagande. Bolj redko pa v sodnih dvoranah.

Preiskavo proti Širclju so, dokler ne presodijo ustavnosti, ustavni sodniki pred mesecem zadržali in odločili, da mora tožilstvo ob navzočnosti predstavnikov parlamenta takoj zapečatiti vse zasežene listine, predmete in elektronske naprave. Če so bile narejen kopije, jih morajo uničiti.

Predsednik komisije za nadzor javnih financ Andrej Šircelj Foto: Državni zbor/Barbara Žejavac

Tiskani mediji, ki so obsežno poročali o preiskovanju prostorov SDS in parlamenta, so to odločitev sodnikov večinoma zamolčali svojim bralcem.

Sodniki so svoj poseg, odločili so s petimi glasovi proti štirim, pojasnili tudi z:
»Preiskave v državnem zboru in zlasti preiskave njegovih elektronskih naprav – podobno kot preiskave pri odvetnikih – imajo daljnosežnejše nepopravljive posledice kot zgolj poseg v intimno sfero preiskovanih oseb.

 

Morebitne protiustavne preiskave v državnem zboru s strani izvršilne in sodne veje oblasti namreč ne pomenijo le posega v pravice do zasebnosti posameznikov (poslancev, zaposlenih in drugih oseb, ki s temi osebami stopajo v stik), temveč lahko vplivajo na občutljiv sistem zavor in ravnovesij med zakonodajno ter izvršilno in sodno vejo oblasti.«

Več o tem najdete na povezavi

(Visited 6 times, 1 visits today)

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.