Ustavno sodišče: Velika noč in Božič sta lahko dela prosta dneva

Last Updated on: 13th marec 2017, 12:26 pop

Kot očitno neutemeljeno so ustavni sodniki soglasno zavrnili pobudo Almira Talića, ki je spodbijal ustavnost dela prostih dni v Sloveniji. Na vladnih spletnih straneh so o povsem enaki ideji ukinitve krščanskih praznikov, češ da je šlo za preveliko popuščanje pomladnim strankam, uporabniki polemizirali že pred sedmimi leti.

Prosti dan kot diskriminacija

Zakon določa, da so dela prosti dnevi v Sloveniji ob državnih praznikih še: »velikonočna nedelja in ponedeljek, ko je velika noč; binkoštna nedelja ali binkošti; 15. avgusta Marijino vnebovzetje; 31. oktobra dan reformacije in 25. decembra božič.«

Kot pripadnik islamske verske skupnosti je Talić praznikom in dela prostim dnevom, kot jih je določil državni zbor, očital, da naj bi upoštevali le krščanske verske praznike. Meni, da ga izpodbijana ureditev v primerjavi s pripadniki krščanske verske skupnosti diskriminira in onemogoča pri uresničevanju pravice do izpovedovanja vere. Izpodbijana ureditev naj bi bila diskriminirala tudi druge verske skupnosti in ateiste.

Talić je ocenil tudi, da ureditev ni v skladu z ustavnim načelom državne laičnosti in enakopravnosti verskih skupnosti, z načeloma splošne prepovedi diskriminacije in enakosti pred zakonom, ter s človekovo pravico do izpovedovanja vere.

O ukinitvi prostih dni kot sta Božič in Velika noč je polemika že pred sedmimi leti potekala tudi na vladnih straneh, te zamisli so med predlogi vladi, kako popraviti državno ureditev.

Polemiko najdete tukaj: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/365

Sodišče: To nima zveze z versko svobodo

»Izpodbijana ureditev se delovanja verskih skupnosti ali izpovedovanja vere posameznika ne dotika. Vse verske skupnosti in njihovi pripadniki so ne glede na izpodbijano ureditev avtonomni in svobodni pri individualnem in kolektivnem izpovedovanju svoje vere,« v razlagi zavrnitve opozarja ustavno sodišče. Odločili so že prejšnji mesec, sklep so objavili danes.

Izbira datumov dela prostih dni je stvar proste presoje zakonodajalca. Zakonodajalec lahko uredi dela proste dni kot izraz identitete ljudi, ki zgodovinsko živijo na območju sedanje države in so povezani z izročilom evropskega prostora. Neutemeljeni so očitki pobudnika o diskriminaciji in neenakem obravnavanju verskih skupnosti in njihovih pripadnikov, je opozorilo ustavno sodišče in v sklepu zapisalo še: »izpodbijana ureditev je dela proste dneve tudi ločila od praznikov in jih namenila posameznikom, da jih užijejo kot želijo. Pri tem je država izključena.”

Celotna odločitev je dostopna na naslovu: http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US31095