Kučan: »Pokec« je tale zadeva s KPK in predsednikom vlade

Last Updated on: 26th januar 2026, 02:30 pop

»Pokec« je tale zadeva s KPK in predsednikom vlade. Tako Milan Kučan danes v pogovoru za revijo Reporter zrelativizira odločitev KPK, da je premier Robert Golob ravnal nepošteno (kršil integriteto), ko je od notranje ministrice Tatjane Bobnar in direktorja policija Boštjana Lindava zahteval zamenjave več policijskih šefov na različnih nivojih, ki bi lahko preiskovali njegovo stranko in njega osebno. Lindava Golob tudi ni bil pripravljen imenovati za pravega generalnega direktorja policije, bil je le začasni v.d., da bi bilo lažje vplivati nanj in ga po potrebi zamenjati. Posledica odstopa Bobnarjeve in Lindava je bila, da je vlada za generalnega direktorja policije s polnim mandatom imenovala Senada Jušića, ki ni izpolnjeval niti osnovnih kriterijev za vodenje policije, kar je sčasoma ugotovilo celo sodišče. In je moral zaradi tega po odločitvi sodišča, da je bil imenovan mimo zakona, odstopiti. Zamenjave, ki jih je zahteval Golob od Bobnarjeve, so bile sčasoma večinoma izvršene. V policiji, kot tudi v medijih in državnih podjetjih, je Golob izvedel celo več političnih čistk. Kučan v intervjuju pojasnjuje, da je to bil ustrezen obračun z janšizmom prejšnje vlade in da je tokratna boljša.

To ni prvič, da Kučan za Revijo Reporter pred volitvami reklamira in pomaga Golobu v kampanji. Enako je že pred prejšnjimi volitvami v intervjuju ocenil, da ni greh, ker je Robert Golob v štirih letih v GEN-I dobil okoli milijon evrov več plače in nagrad od omejitev, ki jih zakon (od primera direktorja državne NLB Marjana Kramarja) določa za direktorje državnih podjetij, da ti ne bi tam preveč kradli zase. Ob tem bi Golob moral dobiti celo še dodatno milijonsko nagrado, za katero je napovedal, da je bo podaril v dobrodelne namene, na koncu pa se ji je kot premier le odrekel. Kučan je pred prejšnjimi volitvami to relativiziral tako: “Kako visoki so bili prejemki Roberta Goloba v GEN-I, ne vem. Berem različne številke, eno, da je njegova plača, drugo pa nagrada za uspešno vodenje. V tržnem gospodarstvu, za katero se zavzemajo tudi tisti, ki mu to očitajo, najbrž visok dohodek ni greh, seveda, če je zaslužen.”

V intervjuju tudi tokrat na vso moč udarja po Janezu Janši. Glede tega, koga podpira na svojem levem bloku, pa ni jasno odgovoril, še naprej pa spodbuja Vladimirja Prebiliča, da bi se povezal s SD Matjaža Hana, da bi s tem preprečil drobljenje glasov. Zelo pa hvali Kučan tudi Levico Aste Vrečko: “Če mene vprašate, je Levica v svojih resorjih naredila zelo veliko. Morebiti je najbolj stabilizirala vlado na točki, da je Slovenija socialna država.”

Ponovno se Kučan v pogovoru za Reporter izogne razkritju kakšno pokojnino dobiva skupaj s predsedniško subvencijo pokojnine, ki je v pravni ureditvi le in samo zanj. Na vprašanje Igorja Kršinarja, kakšna je njegova pokojnina, da bi odpravili špekulacije, Kučan odgovori tako skromno: “O tem sem že tolikokrat govoril, da se mi zdi že kar žaljivo to ponovno pojasnjevati. Ob moji pokojnini mi pripada razlika med pokojnino in 80 odstotki plače aktualnega predsednika. V skladu z zakonom mi je proračun januarja izplačal 1309 evrov.”

Kučan navaja točen neto podatek doplačila, ki mu je v letu dni, kot sem poročal ta mesec, poskočilo iz neto 1.060 evrov na neto 1.309 evrov. V bruto znesku pa iz 1.413 na 1.745 evrov. Ob tem Kučan dobiva še več kot tri tisoč evrov neto pokojnine. Točno vsoto prikriva. Visoka pa je, ker je bil najvišji funkcionar komunističnega režima in pozneje predsednik republike, ko je socialistična diktatura propadla. AI Gemini je izračunal, da je verjetno skupna neto vsota pri Kučanu 4.486 evrov, kar bi pomenilo, da Kučan neto prejema več kot predsednica Nataša Pirc Musar s 4.297 neto plače:

Daljši odgovor Kučana  novinarju Igorju Kršinarju o odločitvi KPK, ki pokaže usklajenost s taktiko ustvarjanja vtisa nedolžnosti Goloba, ko poskuša ta razprave premakniti v čas po volitvah s sodnim sporom, je takšen: “Zadeva z očitki KPK o integriteti pravzaprav še ni končana. Kolikor vem, predsednik vlade poskuša zdaj po sodni poti zavarovati svoje dobro ime. Skratka, ko bo sprejeta sodna odločitev, se bo predsednik vlade do nje moral opredeliti in sprejeti odločitev, kaj bo naredil. Njegova odločitev takrat ne bo več prvenstveno v sferi prava in politike, ampak predvsem etike. Treba pa je vendarle upoštevati tudi čas in razmere, v katerih je dal obljubo o odstopu. To je bil čas pred volitvami, ko se je Gibanje Svoboda šele vzpostavljalo in vstopalo v slovenski politični prostor, skupaj z njim. V takratnih političnih konfrontacijah se je opredeljeval do spornih ravnanj prejšnje vlade in očitkov o njeni koruptivnosti. Zdaj se na ta kontekst pozablja in se postavlja samo vprašanje, ali bo odstopil. Naj povem, da ni nepomemben tudi čas odločitve KPK. Z njim hote ali nehote vstopa v predvolilni politični prostor in bo imel svoj vpliv na predvolilna opredeljevanja. Glede na dolžino trajanja postopka pa morebiti vseeno ni bilo nujno, da je KPK objavila odločitev pred volitvami. Vidim pa prostor za nekaj resnih razmislekov o vlogi KPK. Eno od vprašanj je, ali je to še organ, ki se ukvarja z zahtevnimi vprašanji sistemske korupcije, ali pa je postal organ, ki politično presoja in z vmesnimi objavami v očeh javnosti tudi že obsodi. Pa ne mislim zgolj na ta primer s predsednikom vlade. To je tudi priložnost za premislek o tem, kako naj oziroma kako sme predsednik vlade komunicirati z ministri ali na kakšen način lahko usmerja in presoja njihova delovanja. Prav tako je tudi priložnost za premislek o tem, kaj je vlada in kakšna je vloga predsednika vlade, ki ne more biti samo prvi med enakimi, ker so tudi njegove odgovornosti večje in drugačne, kot je odgovornost posameznega ministra.”

Milanu Kučanu so povišali subvencijo pokojnine

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:

Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.