Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Spet prepozno? Po Putinovem udarcu Biden dovolil obrambo z raketami daljšega dosega

Last Updated on: 19th november 2024, 01:28 pop

Po enem najhujših raketnih napadov Rusije na Ukrajino, s katerim je čez vikend Rusija poskusila uničiti energetski sistem Ukrajine z velikanskim številom raket, da bi ljudje tam zmrznili, napad so Ukrajinci poskušali ustaviti tudi z reaktivci F-16, je ameriški predsednik Joe Biden le dovolil, da se lahko Ukrajina tudi resno brani. Doslej so smeli streljati le rakete in drone v zraku. Proti lokostrelcem so se branili s streljanjem na puščice. Zdaj so ZDA Ukrajincem dovolile, da smejo streljati tudi na lokostrelce, torej izstrelišča raket in drugih izstrelkov na zemlji, v zraku ali na vodi daleč v Rusiji.

Odločitev je tudi posledica nevarnosti, da po obsežni ofenzivi ruske vojske, ki z bombardiranjem iz velikih razdalj najprej povsem uniči obrambne položaje Ukrajincev, ti prebijejo fronto in da si vojaško podredijo celotno Ukrajino. Z velikanskimi izgubami Rusi že nekaj časa na številnih področjih počasi napredujejo. Velike izgube oklepnikov in vojakov si lahko privoščijo, ker imajo veliko večjo populacijo in s tem več rezerv kot Ukrajina.

Kako so Rusi zadnje dni raketirali celotno Ukrajino, kaže zemljevid v objavi na omrežju X nekdanjega notranjega ministra in poslanca Antona Gerashchenka:

Za obsežno raketiranje Ukrajine čez vikend se je Putin odločil po eno urnem pogovoru z odhajajočim nemškim kanclerjem Olafom Scholzom, ki ga je poklical sploh prvič, kar je Rusija z napadom na sosednjo državo sprožila obsežno vojno. Nemški kancler ga je opozarjal, naj ne zaostruje in da naj se umakne iz sosednje države, po kateri strelja že skoraj tri leta. Putinova eskalacija se je zgodila tudi v času menjave oblasti v ZDA, ki jo spet prevzema Donald Trump. Trump je napovedal, da bo poskušal doseči konec vojne. Putin pa vztraja, da je pri tem treba upoštevati realnost na tleh, da mu torej morajo pripasti ozemlja, ki jih je vojaško že okupiral šibkejši sosednji državi. Najprej je že pred desetletjem ukradel Krim, ko na oblasti v Ukrajini zaradi upora ljudi tam ni uspel zadržati svojih marionet. Težavo pa ima Putin, ker mu je del regije Kursk zavzela ukrajinska vojska, ki je kljub obsežni vojski, ki jo je poslal tja in velikanskim žrtvam in tudi pomoči vojakov iz Severne Koreje, doslej še ni uspel pregnati. Če je potrebno upoštevati realnost, bo Rusija ob del Kurska, kar bi bila velikanska sramota za Putina, ki je v Rusiji ustvaril kult močnega diktatorja, ki mu nihče nič ne more. Najmanj Ukrajina.

Dovoljenje za rabo izstrelkov daljšega dosega je, tako poročajo mediji, posebej namenjeno obrambi Ukrajine v Kursku, kjer se je vpletla tuja ruska zaveznica z vojaki in svojimi raketami in topništvom: Severna Koreja, ki jo vodi podoben diktator, ki se požvižga na mednarodno pravo. Čisto natančno podatki, kam bi lahko priletele ameriške rakete, pa niso znani, saj bi to škodovalo v vojni. To, da veliko podrobnosti zadnja leta uhaja, pomeni dodatne mrtve in ranjene na strani Ukrajine in veliko uslugo Rusiji v vojni.

Odzivi na to “uhajanje” so na omrežju X v ZDA tudi takšni:

Ukrajina nima veliko zahodnih izstrelkov, da bi lahko streljala daleč v Rusijo, denimo ameriških raket ATACMS in zdi se malo verjetno, da bi dovoljenje imelo res velike posledice. Med kritiki je slišati, da je tudi ta poteza odhajajočega predsednika del njegove politike, da pomoč Ukrajini pošlje prepozno in da je pošlje premalo. Tako je bilo z zahodnimi oklepniki, letali in zdaj z raketami daljšega dosega.

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (0)

Disqus Comments (0)

https-spletnicasopis-eu