Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Žalostno slovo Fajonove z judovsko vilo

Print Friendly, PDF & Email

Last Updated on: 24th marec 2024, 07:43 pop

Za 2.2 milijona evrov odhajajoča predsednica SD Tanja Fajon prodaja judovsko vilo, v kateri je bila desetletja centrala stranke SD. Vila je simbol tranzicije, po vojni so jo komunistične oblasti kot zapuščeno zaplenile “kolaborantski” družini bogatega judovskega trgovca, ki je vsa umrla v nacističnem taborišču. Čez desetletja so oblasti plačale nekakšno odškodnino dedičem, a ti stavbe po vojni nikoli niso dobili nazaj v posest. SD jo je dobila v času vlade Janeza Drnovške, katere koalicijski partner so bili, z menjavo za del stavbe parlamenta, ki so si jo iz družbene lastnine prisvojili iz prejšnjega režima, ko so vse politične nasprotnike onemogočili. Tudi z umori. So se pa zavedali pomena kapitala v politiki. Vrednega zdaj kakšna dva milijona. To ni edina takšna nepremičnina SD. Po državi jih imajo še veliko. Sodišče pa je celo obsodilo predsednika SDS Janeza Janšo zaradi ocene, da gre za ukradeno vilo. Za konkurente je bila prednost. Temu bi lahko rekli tudi: resnica je pri nas kazniva. To ni edina sodba podobno sramotne vrste našega sodstva, ko gre za svobodo govora in obsojanje totalitarizma. Vilo je zadnje čase stranka SD oddajala Zavodu Inštitut 1. maj, ki sta ga ustanovila že bivši generalni sekretar stranke Klemen Žibert in odhajajoča predsednica Fajonova. Za precej astronomsko najemnino. Posnetki, ki so objavljeni kot del oglasa za prodajo, kažejo, da je stavba, v kateri sem bil kot novinar velikokrat, v obnavljanju:

O prodaji, da bi stranko rešil iz rdečih številk, je razmišljal že Borut Pahor, ko je še vodil SD. Tanja Fajon pa je zadnji predsednik koalicije strank Kul, ki se mora posloviti z vrha svoje stranke, ko so KUL-u volivci pokazali vrata na volitvah. Cilj, ki ji ga je pred štirimi leti določil Dejan Židan, ko ji je predal stranko, da bo bodoča premierka države, je hudo zgrešila. Pa tudi finančna sanacija stranke, kar je bil drugi cilj, ji še ni uspela. Jo je pa pomagala odnesti.

Prvi iz koalicije KULa, ki so med epidemijo Covida svoje proteste sovražnega govora in pozivov k smrti postavili nad pravico do zdravja in življenja starejših državljanov, je propadel Karl Erjavec, ki ga za prevzem oblasti ni podprl niti njegov DeSUS. Poslovil se je še pred volitvami, na katerih Desus ni dosegel niti odstotka, da bi si zagotovil proračunske dotacije. Na volitvah pa v državni zbor nista prišli LMŠ Marjana Šarca in SAB Alenke Bratušek, ki sta stranki po volitvah predala Robertu Golobu, ta pa jima je zagotovil politično preživetje na ministrskih položajih, čeprav so ju volivci kot voditelja zavrnili. Odstopila pa nista Luka Mesec in Tanja Fajon, čeprav sta tudi doživela polom. SD je prehitela NSi Mateja Tonina. Za Levico pa na začetku preštevanja glasov še to ni bilo gotovo, ali bodo sploh dosegli prag. Mesec in Fajonova sta za svojo zmago razglasila dosežek Svobode in vstopila v vlado, kar jima je zagotovilo politično preživetje, za katero jima ni bilo treba ukiniti svojih strank. Vsaj ne takoj.

Da bo prišel račun, ker bo zaradi poraza na volitvah težko plačati dolgove iz kampanj, pa je bilo jasno. Celo dramatično povišanje dotacij, ki so ga stranke uzakonile z novim letom, težav ni rešilo in ne oddajanje nekdanje centrale SD zavodu, ki ga je Fajonova ustanovila z generalnim sekretarjem stranke.

Poslovanje zavodov država manj nadzoruje kot politične stranke. Zaradi tega je Simon Maljevac iz Levice za Niko Kovač ustanovil 8. marec, Miha Kordiš zase kmetijski TOZD. Fajonona in Žibert pa 1. maj. Zdaj sta bivša vodilna. Kot tudi Kordiš.

Ob finančnih težavah SD čaka še račun za vladanje, ki praviloma doleti manjše koalicijske partnerje na volitvah. Sploh, ker za sedanjo vlado kaže, da se bo v zgodovino vpisala kot ena najbolj zapravljivih, nesposobnih in celo nedemokratičnih. Svoboda, ki jo vodi, je brezsramno onemogočila parlamentarni nadzor vladanja največji opozicijski stranki SDS in si s političnimi čistkami za propagandne namene podredila državne in druge medije. Posamezne medije je Golob pod mizo plačeval iz GEN-I že pred volitvami. Načela delitve oblasti in pravila dobro delujoče države so spremenili v komedijo zlorab za oklepanje oblast. Odstopajoča generalna sekretarka Svobode Vesna Vuković je simbol te politike Svobode.

Kot je judovska vila simbol SD.

Kandidat za novega šefa SD po Fajonovi je ob poslancu Janiju Predniku in županu Ajdovščine Tadeju Beočaninu še predsedniški kandidat Svobode in SD Milan Brglez, ki se mu z daleč največ denarja za kampanjo in s podporo strank, ki vladata državi, na zadnjih volitvah ni uspelo uvrstiti niti v drugi krog.  Brglez, ki je kariero začel kot predsednik parlamenta za SMC Mira Cerarja, je bil po izključitvi in vstopu v SD pred petimi leti izvoljen za evropskega poslanca. A ne kot izbranec volivcev. Bolj je bil izbranec volilnega sistema po katerem volimo stranke in ne posameznike. Po številu zbranih preferenčnih glasov je bil šele na 14. mestu. V SD je večino, 54.651 glasov, zbrala Fajonova. Brglezovih 7.152 je zadoščalo za drugi sedež. Prehitel je namreč Matjaža Nemca, ki je bil s 5.636 šele na 17. mestu med vsemi kandidati. Brgleza je s 21.310 glasovi prehitel, denimo, Igor Šoltes, ki je takrat nastopal za DeSUS. A DeSUS ni dosegel praga. Podobno je bila pred njim Violeta Tomić s 12.244 glasovi, katere Levico je doletela enaka usoda kot DeSUS. Brglez je zdaj, ker SD pred evropskimi volitvami slabo kaže, v precejšnji stiski, ker lahko ostane brez vsake funkcije. Morebitna izvolitev za predsednika SD ga lahko vrne v igro, pomaga pa mu kandidatura pri ambicijah tudi, če ne bo zmagal. Že nastop omogoča politično trgovanje, na kar se šahist Brglez spozna.

Če prodajo judovsko vilo, ki je bila po vojni zaplenjena, za katero niso plačali nič, pa bodo tudi finančne težave rešene.

Vsaj za nekaj časa.

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (2)

Disqus Comments (8)

https-spletnicasopis-eu