Poplave: Golobovo srečanje z realnostjo

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:33 pop

Marjana Šarca sem v preteklosti pogosto kritiziral in se mu celo nekoliko posmehoval, ko sem si izmislil prispodobo o metanju puške v koruzo, ko je nenadoma odstopil kot šef vlade. Ob katastrofalnih poplavah zadnje dni pa si zasluži pohvalo. Bil je med ljudmi in nam tudi pred kamerami dokazoval, da oblast obstaja tudi med počitnicami in v hudih časih. Opravljal je vlogo, ki bi jo moral v času katastrofalnih poplav premier. Podobno je odgovorno ravnal predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša.

Premier Golob pa se je med tem vračal iz počitnic v tujini in po dnevu, kar so gasilci, policisti in vojaki reševali ljudi, začel spreminjati politiko vlade, ki se je na poplavno ogroženosti doslej precej požvižgala in se odrekla celo evropskemu denarju za ta namen.

Glavna prioriteta jim je bilo ustanavljanje kupa novih ministrstev, čistke na RTV Slovenija in v medijih, postavljanje svojih direktorjev v državna podjetja in zdravstvene institucije in reklamna slikanja z Niko Kovač in Jašo Jenullom.

Največje varčevanje: poplavna varnost

Pri povečevanje poplavne varnosti in odpravljanje posledic ujm, ki države niso prizadele prvič, pa so varčevali. Morda tudi zaradi domneve, da je probleme rešila zmaga na referendumu proti zakonu, katerega namen je bil v času prejšnje vlade Janeza Janše tudi povečati poplavno varnost. Z referendumom za vodo je opozicija takrat majala vlado, zdaj, ko sami vladajo, pa vidimo, koliko je ves cirkus prispeval k zmanjševanju poplavnih tveganj: popolnoma nič. Opozicijski borci za vodo so igrali na čustva in ne na reševanje problemov skupnosti. Šlo je za prevzem oblasti in ne karkoli koristnega.

Da jim za probleme poplavne varnosti ni bilo zelo mar, se je dodatno pokazalo, ko je pred manj kot mesecem vlada evropski komisiji uradno sporočila, da potrebuje manj evropskega denarja za protipoplavno zaščito in za zmanjševanje tveganj za druge podnebno pogojene nesreče, ker se ti kompleksni projekti, kot so pojasnili, ne izvajajo kot je bilo načrtovano v času prejšnje vlade. Težave bi naj bile z visokimi ekološkimi standardi. Vlada je evropski komisiji predlagala, da bi vsoto za ukrepe na področju poplavne varnosti iz časov prejšnje vlade več kot prepolovili. Iz 280 na 120 milijonov evrov. Drugo večje varčevanje bi bila ukinitev gradnje nove infekcijske klinike v Mariboru. Projekte za poplavno varnost in druge ukrepe proti naravnim katastrofam bomo izvedli počasneje in z lastnim denarjem, je sporočila vlada. Glede na obetajoče se proračunske težave, to pomeni, da še dolgo ne bi izvedli nič. Predlog spremembe načrtov, da bo manj denarja za varnost pred poplavami, ker se projekti ne izvajajo, so 10. julija na vladi objavili tako:

Hude poplave so vladne ideje, kje varčevati in kje bi morali kompleksne projekte hitreje izvajati, zdaj postavile v novo luč. Da bo deževje udarilo te dni, ni bilo mogoče predvideti. Prej ali slej pa bi zanesljivo. Hudi dogodki so bili že pred tem in prejšnji mesec je premier Golob napovedal, da bodo spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ker sistem ni dober, na vladi začeli pripravljati septembra, da bi stvari rešili “sistemsko”. Reagirali so s svetlobno hitrostjo. Težave so vladajočim znane vsaj že od lani, ko je gorelo na Krasu in ni bilo mogoče dodatno plačati gasilcev. Iskanje rešitev bi pa začeli po počitnicah. Pri drugih vladnih projektih so ravnali neskončno hitreje in to pogosto po postopku za naravne nesreče, ko sploh ni šlo za to.

Postopki za odpravo naravnih nesreč, ko ni nesreč

Počitnice je moral premier, ker je zdaj res udarila narava, prekiniti in nenadoma je takoj sklical sejo vlade in svet za nacionalno varnost. Kaj drugega mu tudi ni preostalo. Izgubil bi preveč podpore celo svojih najbolj zvestih volivcev, če bi le gledal v zrak. Da ni mogoče več čakati in bi se šele jeseni začeli dogovarjati in usklajevati, kar bi se lahko že lani, je bilo jasno tudi iz lune. Še posebej, ker se to dogaja po tem, ko so vladajoči namesto za zmanjševanje nevarnosti poplav in drugih podobnih tveganj izredne parlamentarne procedure uporabili, da so si ustanovili vrsto novih ministrstev zase, odstavljali vrh RTV Slovenija in na “nujni” način nedavno uvedli še nov prispevek, da bi vlada bolj skrbela za starostnike, ki bo obveljal čez dve leti in ga bodo plačevali tudi starostniki sami. Po podobno neverjetnem postopku so v začetku leta na vrat na nos višali plače sodnikom in tožilcem, a je projekt propadel.

Vtis o vladanju po vsem tem je, da so vladajoči izjemno sposobni, ko gre za interventno ustanavljanje novih funkcij, prevzemanja položajev v podjetjih, državnih podsistemih in v medijih. Ko gre za realne težave ljudi pa precej manj. V petek je Golob, ko je prišel iz dopusta, napovedal, da bo sprejel ponujeno pomoč iz tujine, ker jo zaradi naravne katastrofe potrebujemo. Denarju, da bi zmanjšali tveganja za takšno katastrofo, pa se je mesec prej odpovedoval.

Morda bi morali v vladi te svoje prioritete bolje premisliti.

Če že imamo vlado nenavadnih prioritet, pa je gotovo, da so civilna zaščita, gasilci, policisti, vojska in druge službe zadnje dni spet opravili veliko in težko delo. Sam se bil nedavno gasilcem že hvaležen, da mi sredi noči zaradi hitrega posredovanja ni pogorelo stanovanje, v katerem nastaja tudi Spletni časopis, ko so visoko v bloku v Ljubljani gorela stanovanja nad menoj. Rešili so nas tudi pred poznejšo poplavo, ker je že nekaj dni po požaru močno lilo, streho, ki je tudi gorela, pa so še pravočasno začasno prekrili.

Zdaj so po vsej državi udarile še neskončno strašnejše poplave.

Po vrnitvi premiera z dopusta bi državni zbor lahko takoj popravljal zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, da bi omogočili hitrejšo pomoč. Parlamentarne počitnice so čas, ko ni rednih sej. Izredne so pa lahko. Eni smo bili prejšnji mesec že priča, s katero so odpravili veto državnega sveta na nov prispevek za starostnike. Kot da so starostniki naravna katastrofa, ki se je pojavila čez noč. S tem se ni mudilo, za pomoč ljudem po poplavah pa se. Zdaj ne bodo goljufali z nujnim postopkom.

Zdaj se mudi za ljudi in ne le za vladajoče, kot se je ta teden na RTV Slovenija, kjer so že spet odstavljali. Nov “svobodni” svet RTV je že pred časom izvolil novo upravo, ki jo bo vodil Zvezdan Martić. Ta bo oblast prevzel čez deset dni, ko bo izvoljen še delavski direktor. Neke vrste delavski direktor je, kar je izvoljen iz vrst zaposlenih, sicer že Martić. Ker pa se jim mudi, so Andreja Graha Whatmougha ta teden odstavili celo še kot vršilca dolžnosti. Za novega začasnega direktorja pa so imenovali Martića. S prevzemom oblasti čez teden ali dva zdaj zanesljivo ne bo težav: Martić bo vodenje zavoda, ki obrača sto milijonov evrov vseh ljudi, predal Martiću. Zakon, s katerim so te hitre predčasne menjave že odstavljenega izvedli, da bi si vladajoči podredili še ta pomemben medij, so uzakonili po nujnem postopku, v parlamentu predvidenem za ukrepe v primeru naravnih katastrof.

Zdaj smo res sredi takšne katastrofe.