Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Golob Staričevi o mesu: Hrana si zasluži največjo možno pozornost

Print Friendly, PDF & Email

Last Updated on: 21st december 2022, 11:20 dop

“Bom zelo neposreden. Hrana je področje, ki si zasluži največjo možno pozornost, pa se temu izogibamo. Zdrava prehrana, okoljsko sprejemljiva prehrana in cenovno dostopna prehrana so tisti cilji, ki jih bo ta strateški svet zasledoval. Gre za medsektorsko delovanje in zagotovo je treba pritegniti tudi skupine, v tem primeru nevladne organizacije, ki bodo pri tem povedale svoje mnenje.  Še posebej, ker gre za enega, govorim o prehrani, za tisti sektor, ki je v resnici z vidika podnebnih ciljev najmanj naslovljen, pa ima največje učinke. Bolj mogoče kot poraba električne regije, pa tega sploh ne vemo.”

Tako je premier Robert Golob na TVS včeraj Tanji Starič odgovoril na kritike, da je decembra ustanovil vladni strateški svet za prehrano, v katerem, kot je povzela Staričeva, ni stroke. Dodala je: “Slišali smo celo ocene, in to zdravnikov, da gre za napad na zdravje ljudi. Zakaj taka sestava? Boste povabili tudi stroko v ta organ? Živinoreja, ne… Gre za to, da je polovica članov veganov in skratka živinorejci razumejo, da je to napad tudi nanje.”

Robert Golob in Marko Bandelli, fotomontaža Spletni časopis, vir fotografij DZ in FB

Koliko podjetij bo propadlo, koliko ljudi bo brez službe?

Odgovor, kako pomembna je prehrana, je Golob nadaljeval z opozorilom, da je doslej imenovana le polovica članov, polovico bodo še predlagala ministrstva, prva seja tega sveta pa bo januarja.

“Mi ne vidimo nobenega razloga za to stavko. Razumemo, da je zadaj nezadovoljstvo, dajmo jih imenovati manjšine starejših zdravnikov, ker smo v pogajanjih mlajšim zdravnikom in družinskim zdravnikom ponudili več kot njim in zahtevajo, da dobijo vsi enako. Meni se pa zdi, da je prav, da končno naslovimo strukturne neenakosti med zdravniki in podpremo tiste, v tem primeru mlajše zdravnike in pa družinske, večino družinskih, ki si v resnici bolj na nek način, ne samo zaslužijo, ampak, ki so bolj upravičeni do tega, da pride do povišanja plač. Ne morem pristati, da je edina pot naprej uravnilovka v smislu, če dobi on, moram tudi jaz. To se meni zdi, da je tudi ena od rak ran vseh dosedanjih pogajanj in zaradi tega ne ocenjujem te stavke kot nekaj, kar bi razumel, da so razlogi zanjo upravičeni.”

Predsednik vlade Robert Golob o stavki zdravnikov

Staričeva je premiera soočila tudi z izjavami podjetnikov, da njegova politika na področju energetike ni uspešna. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka je opozoril, da je kljub subvencijam končna cena elektrike za podjetja okrog 316 EUR za megavatno uro, kar je bistveno višja cena kot jo ima konkurenca v Nemčiji, v Italiji, Avstriji in Skandinaviji, Španiji, Portugalski, Franciji… Predsednik Združenja Manager Andrej Božič je vprašal, koliko podjetij bo ustavljenih, malih podjetij propadlo, ljudje pa bodo brez dela ob ceni 300 do 500 evrov za megavatno uro in dodal, da bo posledica tudi deficit v proračunu. Jure Knez iz Dewesofta pa je opozoril, da spremenjena dohodninska zakonodaja ubija sistem solastništva: “Če naš zaposleni proda delež nazaj podjetju v sklad lastnih delnic, je obdavčen do 25 odstotkov bolj, kot če bi prodal nekemu tujemu lastniku.”

Narobe je šlo vse po spisku

Premier je na ta opozorila odgovoril tako: “Obstajajo trije nivoji, na katerih moramo delovati zato, da bomo prišli do cen, ki si jih želimo. Prvi nivo je na nivoju gospodarstva, energetskega gospodarstva Slovenije, drugi nivo na nivoju vlade in tretji nivo v Bruslju in ves čas sem govoril, brez bruseljske rešitve ne more biti rešitve, ki bi jo lahko vpeljali, ki bi bila za vse znosna (…) in zato smo ves čas delovali in smo pozivali gospodarstvo k potrpežljivosti, naj razumejo, da dokler ni rešitve v Bruslju, ne moremo ponudi rešitve, ki jo naš proračun prenese. Bili smo aktivni prejšnji teden. Bili smo aktivni včeraj. Včeraj je svet ministrov po tri mesece dolgih pogajanjih, pa ne zaradi Slovenije, ampak zaradi nekaterih drugih držav, končno sprejel odločitev in potrdil cel paket. Ni samo kapica, je tudi kapica v njem, ampak cel paket reform energetskega trga, evropskega.” Tanja Starič je dodala: “Ampak to je kompromis in tudi premaknjen na februar…” Golob pa je nadaljeval: “Vedno so kompromisi, ampak pomembna stvar, ki je včeraj izpadla, je, da je bil kompromis potrjen in da je Evropa pokazala enotnost. In iz tega vidika, ker je bil ta kompromis potrjen, so se cene, tako kot smo vedeli, da se bo zgodilo, danes že spustile pod nivo, ki so ga na primer gospodarstveniki, tudi slovenski, pričakovali.” Na opozorilo Staričeve, da so se gospodarstveniki odzvali zelo kritično, ker so prej po priporočilu vlade in premiera že sklepali pogodbe po bistveno višjih cenah, je Golob dodal: “Ta del je bil očitno slabo razumljen, ker je bilo jasno povedano, da, dokler ni v Bruslju podpisanega oziroma sklenjenega kompromisa na kapico, ne morejo nastopiti najbolj ugodne razmere. In res so cene zanihale in danes so tam.” Golob je pozneje še dodal, da je veliko kritik posledica stisk in negotovosti in pojasnil: “Stiske zaradi tega, ker se je moralo čakati do zadnjega tedna pred prazniki. Žal ne zaradi naše neaktivnosti, ampak zaradi bruseljskih kompromisov. Zdaj je ta kompromis sprejet in danes ni več nobene ovire, da ne bi take pogodbe gospodarstveniki sklepali. In samo za primerjavo. Prej je bilo govora o cenah 300 ali več. Cene, o katerih smo se danes pogovarjali, so na nivoju 200, 210 EUR. Se pravi, bistveno nižje od tega, kar so mogoče gospodarstveniki pričakovali ali pa računali prejšnji teden”.

O vladni pol milijardni dokapitalizaciji državnega Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) pa je Golob povedal:

“Deloval je Murphyjev zakon, ki pravi, ko gre nekaj narobe, ne pričakuj, da ne bi šlo še kaj in da je šlo narobe vse po spisku. Od tega, da je premogovnik imel stebrni udar in je zmanjšal proizvodnjo, hidrologija je bila nič in zaradi teh težav HSE-ja je bilo treba HSE kot glavnega proizvajalca v Sloveniji dokapitalizirati, ker si ne moremo privoščiti, ravno v teh razmerah, kjer smo danes, da bi največji proizvajalec v Sloveniji imel finančne ali likvidnostne težave in da ne bi zmogel zanesljive oskrbe za Slovenijo.”

------------------------------------------------------------------------ Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (0)

Disqus Comments (0)

https-spletnicasopis-eu