Zorčič je predsednik DZ, ukinjanje okrajev propadlo

Last Updated on: 3rd januar 2021, 11:02 dop

Igorja Zorčiča (SMC) je 48 poslancev izvolilo za predsednika državnega zbora. Zaradi izvolitve Janeza Janše za predsednika vlade (SDS) je v torek odstopil dosedanji predsednik Dejan Židan (SD). Židana je pred letom in pol za predsednika DZ izvolilo 49 poslancev. To je bil slab rezultat, saj je 52 poslancev Židana pred tem predlagalo za šefa DZ. Da ga bo podprl, pa je s štirimi poslanci napovedal še Zmago Jelinčič (SNS). A namesto 56 je bilo na tajnem glasovanju le 49 glasov. Bolje se je odrezal pred njim Matej Tonin (NSi), ki je zbral kar 80 glasov. A je moral odstopiti, ker ni pristal na vstop v levo sredinsko koalicijo, ki jo je Marjan Šarec (LMŠ) po voltivah sestavil proti relativni zmagovalki volitev SDS Janeza Janše. Zorčiča je predlagalo 47 poslancev SDS, SMC, NSi in DeSUS. Da ga bo podprl je napovedal Jelinčič, oba poslanca narodnosti in novi poslanec SDS Janez Moškrič, ki v DZ nadomešča Janšo. Pričakovati je bilo največ 53 glasov. Razglasitev rezultata tajnega glasovanja je pokazala rezultat: 48 za in 29 proti

Propad spreminjanja sistema volitev poslancev

Pred tem pa je že čisto na začetku procedure propadel projekt 59 poslancev, ki so predlagali spremembo sistema volitev poslancev. Da bi parlament sistem volitev poslancev začel resno spreminjati, bi to moralo podpreti 60 poslancev. Bilo jih je le 57. A čisto brez možnosti skupina, ki jo je vodil Brane Golubovič (LMŠ) presenetljivo ni bila. Dodaten glas, ki jim je manjkal, so dobili iz DeSUSa, a ušli so jim trije njihovi lastni.

59 poslancem LMŠ, SD, SMC, NSi, SAB in SNS se je pri glasovanju, da bi o popravljanju sistema volitev poslancev še govorili, pridružil Branko Simonovič (DeSUS). A so jim hkrati trije ušli. Manjkala sta Predrag Bakovič (SD) in Franc Kramar (SAB), vzdržal pa se je Ferenc Horvath (narodnosti), ki je to tudi javno napovedal. Simonovičev glas zaradi tega ni bil odločilen.

Pred poslanci popravljanje okrajev

Poslanci morajo do konca leta popraviti velikost volilnih okrajev, kar je zahtevalo ustavno sodišče, ki je ugotovilo, da se po številu volilnih upravičencev med seboj preveč razlikujejo. Za to spremembo zadošča navadna večina, a jo bo najbrž težko doseči, ker te spremembe vplivajo na izvolitve konkretnih poslancev, ki o tem odločajo.

Da poslance zaradi prevelikih razlik v velikosti okrajev volimo na način, ki ni v skladu z ustavo, je ustavno sodišče odločilo po sporu, ki ga je sprožil državni svet. Sodniki niso bili povsem soglasni. Sodba in vsa ločena mnenja so dostopni tu. V največjem okraju, v Grosuplju, iz katerega je bil junija 2018 s 7020 glasovi izvoljen predsednik SDS Janez Janša, je 30.991 volilnih upravičencev. Iz majhnega Hrastnika, ki ima vsega 8.301 upravičencev, pa sta bila izvoljena kar dva poslanca. Za SD s 800 glasovi Soniboj Knežak in s 373 glasovi volivcev še poslanec DeSUSa Ivan Hršak. Iz številnih okrajev ni bil izvoljen nihče. Leta 2014 21 okrajev ni dobilo poslanca, 19 okrajev je imelo dva, eden pa tri. Po številu upravičencev v okrajih, kjer ni bil izvoljen nihče, je bila brez poslanca četrtina populacije. Ustavno sodišče je državnemu svetu pritrdilo, da državni zbor s takšno ureditvijo ne uresničuje načela, da se “poslanci volijo po načelu, da se en poslanec voli na približno enako število prebivalcev” in da je “volilna pravica splošna in enaka”.

Ni pa pred dobrim letom določitve okrajev sodišče razveljavilo, saj bi s tem lahko povzročilo protiustavno praznino, če državnemu zboru ne bi uspelo popraviti ureditve do konca leta in volitev potem sploh ne bi bilo mogoče izvesti. Sodniki so bili previdni, ker je znano, da imajo poslanci pri določanju, kako se jih bo volilo, velike težave. Spremenjene velikosti okrajev namreč lahko pomenijo, da posamezni poslanci ne bodo več izvoljeni ali da ne bo izvoljena njihova stranka.