Kanadski premier Trudeau: Iranci so pomotoma sestrelili ukrajinsko letalo v Teheranu

Last Updated on: 8th februar 2020, 09:57 pop

Kanadski premier Justin Trudeau je v Kanadi javnost seznanil, da so Boeing 737-800 v bližini Teherana nehote sestrelili Iranci sami. Na to kažejo izsledki tudi kanadskih obveščevalcev, je opozoril. Možnost, da je letalo strmoglavilo zaradi izstrelka ali bombe, preverjajo tudi preiskovalci, ki so v Iran prišli iz Ukrajine. Tisk v ZDA je že prej poročal, da je precej verjetno, da so letalo pomotoma sestrelili Iranci. Newsweek, denimo, po neuradnih informacijah iz Pentagona, da z ruskim raketnim sistemom zemlja zrak Tor M1.

So Iranci “počistili” kraj nesreče?

Ameriški predsednik Donald Trump pa je dejal, da ne verjame, da je sploh vprašanje, da bi razlog za padec letala lahko bile tehnične težave in pripomnil, da je letalo letelo v zelo “težkem okolju”.

Na zahodu je veliko čudenja, zakaj so Iranci civilnemu letalu sploh dovolili polet tik po izstrelitvi svojih raket in zakaj se je ukrajinska družba odločila leteti. Je pa v tistem času vzletalo in pristajalo več letal.

Trudeau je zahteval natančno in vsestransko preiskavo nesreče in to večkrat ponovil. Z Iranom, s katerim nimajo diplomatskih odnosov, so se že dogovorili, da bodo kanadski preiskovalci pripotovali tja.

Kanadski premier je povedal, da se Iranci s skupno preiskavo strinjajo.

Medtem pa kaže, da je Iran področje, kamor je padlo letalo, že počistil in ostanke letala odpeljal. To onemogoča resno raziskavo razlogov nesreče.

Da bi sami sestrelili letalo, v Iranu odločno zanikajo.

Do katastrofe je prišli v bližini Teherana v sredo, kjer je nekaj minut po vzletu z letališča strmoglavil Boeing 737-800 iz Ukrajine. Prve ocene iz Irana so bile, da zaradi težav z motorji, a so to razlago oblasti pozneje umaknile. Ni bila posebej logična. So pa vztrajali pri tehničnih težavah.

Letalo je že v zraku pred padcem gorelo, spreminjalo pa naj bi tudi smer. Da bi se vrnilo nazaj na letališče, so ocenili v Iranu.

Ekipa, ki je letalo vodila, z letališčem ni komunicirala o težavah. Iran je prvi dan zavrnil možnost, da bi letalo pomotoma sestrelili, zavrnil pa je tudi, da bi črne skrinjice predal podjetju Boeing in ameriškim preiskovalcem, kar bi bilo običajno. Zavračanje sodelovanja s proizvajalcem je takoj zbujalo sume.

Ko so poletele rakete

Katastrofa se je zgodila manj kot štiri ure po tem, ko so Iranci z množico projektilov, izstrelili bi jih naj 22, napadli dve oporišči z ameriškimi vojaki v Iraku. Napadli so tudi bazo v Erbilu, kjer so bili slovenski vojaki. Žrtev teh napadov ni bilo, ameriška vojska je pravočasno reagirala na izstrelke, kateri namen je bil povzročiti škodo in žrtve.

Vsega tri leta staro letalo je vodila izkušena ekipa in malo verjetno je, da bila nesreča posledica napake pilotov. V primeru, da bi odpovedal eden od motorjev, bi letalo lahko še letelo, ekipa, ki ga je vodila, pa bi imeli čas za komuniciranje o dogajanju in reševanje plovila.

Komunikacij o težavah ni bilo. Letalo je zavilo, potem pa naglo strmoglavilo, gorelo je že v zraku.

V Iranu je že 45 ukrajinskih strokovnjakov, ki poskušajo ugotoviti razlog padca letala. Preverjajo tudi možnost, da je letalo strmoglavilo zaradi izstrelka ali bombe. Na kraju nesreče so iranski preiskovalci takoj našli črne skrinjice, zaradi napetih odnosov pa Iranci k preiskovanju niso povabili predstavnikov Boeinga, kar bi bilo sicer običajno.

Večina na poti v Kanado

Na letalu je bilo 82 Irancev, 63 Kanadčanov in enajst Ukrajincev, deset državljanov Švedske, štirje iz Afganistana in po trije iz Velike Britanije in Nemčije. Pilotiral je letalo izkušen pilot Volodymyr Gaponenko. Po državljanstvih je bila struktura potnikov takšna:

Letalo, v katerem je bilo 167 potnikov in devet članov posadke, je bilo namenjeno v Kijev. Večina, 138 potnikov, je nameravala od tam poleteti naprej proti Kanadi. Na letalu, ki je iz Kijeva včeraj poletelo proti Torontu, je bila večina sedežev prazna.