Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Je Šarec o srbskem jeziku v osnovnih šolah blefiral ali pa ministrstvo to skriva?

(Last Updated On: 22/12/2019)

Ker se je na obisku v Srbiji ta teden srbska premierka Ana Brnabić našemu premieru Marjanu Šarcu (LMŠ) zahvalila za dogovor, da bo prihodnje šolsko leto na vsaj 20 osnovnih šolah v Sloveniji omogočen pouk srbskega jezika, sem ministrstvo za izobraževanje vprašal, na katerih šolah je uvedba tega pouka načrtovana, koliko denarja je za to načrtovanega in koliko bo za to v šolstvu dodatno zaposlenih učiteljev.

O Šarčevem dogovoru – nič!

Iz ministrstva so mi obsežno odgovorili, a v odgovoru ni ničesar o tistem, kar sem spraševal. Čisto nič ni, skratka, o tem, kakšne načrte ima vlada pri uvajanju dodatnega poučevanja srbskega jezika v osnovne šole, torej o 20 šolah v prihodnjem šolskem letu, za kar se je Šarec dogovoril z Brnabićevo. So pa obsežno odgovorili na vprašanja, ki jih nisem postavil.

Tako je o dogovarjanju med šefoma vlad o poučevanju srbskega jezika v slovenskih osnovnih šolah, denimo, poročala dopisnica Dela iz Srbije Milena Zupanič:

Ni čisto jasno, ali to, da iz vlade niso nič odgovorili, kako bodo uresničili Šarcev dogovor, pomeni, da vlada nima tovrstnih načrtov in je šlo za premierov blef ali pa na ministrstvu podatke v odgovoru prikrivajo. Tudi zanikali namreč niso, da bi takšni načrti obstajali.

Na vprašanje o dogovorih v Srbiji, kaj bo prihodnje šolsko leto, je iz ministrstva Nataša Gerkeš odgovorila, da se pouk srbskega jezika kot izbirnega predmeta že desetletje izvaja v okviru šolskega sistema kot izbirni predmet v osnovnih šolah, a ves ta čas le v eni osnovni šoli v Velenju. Število otrok, ki ga je izbralo, pa tam ni bilo veliko in se znižuje:

Od šolskega leta 2012/13 pa je dostopen tudi dopolnilni pouk srbskega jezika in kulture na Osnovni šoli Livada v Ljubljani za srbsko govoreče priseljene otroke. Pouk, ki ga sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, je na začetku obiskovalo 35 učencev. V letih do 2016/17 se je število otrok, ki obiskujejo dopolnilni pouk, zmanjšalo na sedem učencev. V šolskem letu 2017/18 dopolnilni pouk srbskega jezika in kulture ni potekal, so sporočili iz ministrstva.

Pouka albanščine pa ne bo

O dodatnih šolah, o katerih je govorila srbska premierka, v odgovoru iz ministrstva, ki ga v celoti navajam na koncu, ni ne duha in ne sluha. So mi pa odgovorili vsaj na vprašanje, ali načrtujejo tudi poučevanje albanskega jezika. To sem vprašal, ker s področja Kosova zadnja leta v Slovenijo prihaja krepko več ljudi kot iz Srbije. Odgovor je bil tak:

“Načrtov, da bi poučevali albanščino ni.”

Iz ministrstva so hkrati, ko niso odgovorili na vprašanja, kje bodo dodatno poučevali srbski jezik, precej obsežno odgovorili, kako otrokom iz drugih republik pomagajo, da se naučijo slovenskega jezika, o čemer pa jih nisem vpraševal. Je pa lepo.

Na posnetku je premier Marjan Šarec, ko je bil poleti na obisku v Srbiji:

Foto: Nebojša Tejić, STA (za vlado)

Celotno vprašanje je bilo takšno:

“Spoštovani

Ob obisku vlade v Srbiji so mediji poročali, da bo v Sloveniji v nekaj šolah uvedeno poučevanje srbskega jezika. To organizacije prebivalcev iz te države sicer že dalj časa poskušajo doseči v pogovorih s predstavniki politike o manjšinskih pravicah, ki jih pričakujejo.
Prosim vas za informacijo, za kdaj je uvedba tega pouka načrtovana, v koliko šolah, kje po državi, koliko denarja je za to načrtovanega in koliko bo za to v šolstvu dodatno zaposlenih učiteljev.

Hkrati vas prosim, ker statistike o priseljevanju kažejo, da veliko ljudi v državo vsaj začasno prihaja iz območja, kjer govorijo albansko,
ali so tovrstni načrti tudi za to skupnost.”

Celoten odgovor ministrstva je bil takšen:

“Pozdravljeni,

Srbski jezik se kot izbirni predmet (IP) izvaja v slovenskih šolah že od šolskega leta 2010/11, in sicer se lahko izvaja v okviru slovenskega šolskega sistema v tretjem triletju osnovne šole. Število učencev, ki se za ta pouk odloča, je majhno, kot je razvidno iz spodnje razpredelnice. V zadnjih treh letih se je izbirni predmet srbščina izvajal samo na eni osnovni šoli – v Velenju.

  2010/11 2011/12 2012/13 2013/14 2014/15 2015/16 2016/17 2017/18
Število učencev 27 15 6 5 12 12 4 10
Število šol   1 1 1 1 1 1 1*

Morda še to: v šolskem letu 2018/19 je bilo učencev pri izbirnem predmetu srbščina 8, letos jih je 6.

Dopolnilni pouk maternih jezikov in kultur za otroke priseljencev: v šolskem letu 2012/13 se je prvič začel izvajati dopolnilni pouk srbskega jezika in kulture na Osnovni šoli Livada v Ljubljani za srbsko govoreče priseljene otroke. Pouk, ki ga sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, je obiskovalo 35 učencev. V letih  do 2016/17 se je število otrok, ki obiskujejo dopolnilni pouk, zmanjšalo na 7 učencev. V šolskem letu 2017/18 dopolnilni pouk srbskega jezika in kulture ni potekal.

Načrtov, da bi poučevali albanščino ni.

Slovenski izobraževalni model vključevanja priseljencev temelji na vključujočem (v kontekstu čim hitrejšega vključevanja v reden pouk) pristopu pri uresničevanju pravic otrok priseljencev do izobraževanja ter skrbi za njihovo učinkovito vključitev in oblikovanje medkulturne družbe. Prav tako izobraževalni sistem upošteva vidik jezikovnega repertoarja vsakega posameznika, saj otrok s priseljenskim ozadjem vstopa v vzgojno-izobraževalni prostor s svojim prvim jezikom – materinščino in morebiti tudi že z določeno stopnjo znanja tujega jezika. Za doseganje ciljev vzgojno-izobraževalnega procesa je nujno, da se čim prej nauči slovenščine kot učnega jezika, če se vključuje v dvojezičnem okolju pa še italijanščino ali madžarščino. Vsak od naštetih jezikov tvori del njegove sporazumevalne zmožnosti.

Slovenski izobraževalni sistem otroku priseljencu nudi v skladu s slovensko zakonodajo možnost učenja slovenščine, v sodelovanju z izvornimi državami oz. drugimi deležniki pa tudi razvoj materinščine. Veljavna zakonodaja (81. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ( ZOFVI) daje normativno podlago za zagotavljanje sredstev iz državnega proračuna tako za učenje slovenščine kot tudi poučevanje maternega jezika za priseljene učence in dijake, vključene v redno osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje.

Letos spremenjeni Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole učencem priseljencem prinaša dodatne ure slovenščine po enotnih kriterijih, ki jih določajo nova pravila. Pravila so nastala na strokovni podlagi, na osnovi dokumenta “Predlog programa dela z otroki priseljenci za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja” (v okviru projekta »Izzivi medkulturnega sobivanja”, sofinanciranega s strani Evropskega socialnega sklada). Glede na dejstvo, da je letošnje leto t. i. prehodno obdobje lahko šole (izjemoma letos) v skupine vključujejo tudi učence priseljence, ki se v Sloveniji šolajo drugo leto.

Bistvene novosti spremembe pravilnika so:

-izvajanje dodatnih ur slovenščine v heterogenih skupinah

– več pripadajočih ur, tudi v primerih majhnega števila vključenih učencev ( do 4 učenci-120 ur, od 5-8 učencev-160 ur, od 9-17 učencev- 180 ur), poudarek na jezikovnem opolnomočenju v prvem letu šolanja

– če se učenci vključijo v slovenski šolski sistem v drugem polletju, so deležni nekoliko manjšega števila ur v prvem letu (35 ur), vendar pa s tovrstnim izobraževanjem nadaljujejo še v prihodnjem šolskem letu (gledamo torej prvo leto od dejanskega datuma všolanja)

– možnost sistemizacije deleža delovnega mesta strokovnega delavca na osnovnih šolah, če se v začetku šolskega leta vključi 9 ali več učencev.

– z dodatnimi urami slovenščine je poskrbljeno tudi za učence, katerih materni jezik je slovenski, pa so se predhodno izobraževali v tujini.

V pripravi je Koncept dela za vključevanje otrok, učencev in dijakov priseljencev. Prav tako so v pripravi učni načrti za začetni pouk slovenščine za predšolsko vzgojo ter prvo, drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje. Nastajajoči učni načrti pomenijo torej poskus približevanja pogojem učenja novega jezika, ki bi učencem priseljencem omogočili boljšo jezikovno in socialno vključenost v vzgojno-izobraževalni sistem in tudi priložnost, da se jih v praksi preizkusi, evalvira in v iskanju učinkovitejših možnosti dopolni in nadgradi.  

Lep pozdrav,

Nataša Gerkeš

Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 2.549 times, 1 visits today)

Komentarji (1)

Disqus Comments (5)

https-spletnicasopis-eu