Černač in Vatovec premieru očitala laži. O “lepi N.H.” nič

Last Updated on: 8th februar 2020, 09:50 pop

Kar dva poslanca sta premieru Marjana Šarca (LMŠ) v državnem zboru očitala, da laže, ko je odgovarjal na poslanska vprašanja. Zvonko Černač je premieru to očital, ko je ta odgovarjal, kdaj bo vlada predlagala popravke zakonodaje, ki družini Janković omogoča velikanske odpise dolgov. Matej T. Vatovec pa ob poskusu vlade, da bi ukinila dvesto evrov dodatka za delovno aktivnost dobitnikom socialne pomoči.

Jelinčič nič, Černač nekoliko

Vprašanj o zaposlitvi “lepe N.H.” v Sovi čez poletje, o čemer zadnje dni poroča Bojan Požar, in kjer je preverjanje v komisiji za nadzor obveščevalcev zahtevala SDS, premieru ni bilo, čeprav je Zmago Jelinčič spraševal tudi o delu Sove.

A, če bi spraševal še o tej zaposlitvi, bi kršil pravila. Vprašanja morajo biti napovedana več dni prej, da se premier lahko pripravi.

Je pa na dogajanje namignil Černač, ko je zahteval glasovanje o dodatni razpravi o odgovorih premiera na njegova vprašanja o prisilnih poravnavah. Premier mu ni mogel več dodatno odgovarjati. Černač je premieru očital, da ne skrbi za enakost pred zakonom z besedami:

“Vaše delovanje pa, kot kaže, gre v popolnoma drugi smeri tudi zaradi tega, ker slišimo, da se dogajajo različne uzurpacije, neposredno iz vašega kabineta, služb, ki naj bi delovale v interesu države in delujejo bolj v vašem zasebnem interesu…”

Morda je tudi ta Černačev namig vplival, da mu je Šarec pozneje poskušal ostreje vrniti, ko je odgovarjal poslancu NSi in ko je SDS pripisal, da je podprla spremembo insolvenčne zakonodaje, ki je ni.

Je bila SDS res za Bratuškovo?

Insolvenčna zakonodaja, ki omogoča neverjetne odpise dolgov, je iz časov vlade Jankovićeve PS, ki jo je nekoč vodila Alenka Bratušek. Šarec je poslancu NSi Aleksandru Reberšku, ki je o tej ureditvi premiera spraševal po Černaču, popihal na dušo, kako je bila le NSi proti spremembi, ki družini Janković in drugim omogoča, da se s prisilnimi poravnavami izogibajo plačilu neverjetnih vsot dolgov.

Nazadnje so se poskušali Jankovićevi s prisilno poravnavo znebila še 29 milijonov evrov dolgov, ki so se nabrali Electi.

Na vprašanje, kdaj bo ureditev spremenjena, premier poslancu NSi ni odgovoril natančno, je pa dejal:

Kar se tiče insolvenčne zakonodaje, ki je bila sprejeta 2013, takrat seveda ste pravilno ugotovili, da je bila samo NSi proti. Drugi vsi so nekako podprli na tak ali drugačen način ta zakon. Tako, da bi mogoče tudi z naslova prejšnjega vprašanja poslanke in poslanci SDS lahko vprašali tudi sebe, mogoče nekateri so bili tudi zraven, pa sedaj seveda s prstom kažejo name, ki sem eno leto tukaj na tej funkciji, ampak to smo že navajeni.”

Proceduralno se je odzval Černač in predsedujočemu Branku Simonoviču (DeSUS) predlagal, da bi šefa vlade opozoril, “da v tej hiši ni lepo lagati”. Šarčev trditev, da so poslanci SDS podprli spremembe, ki jih je uzakonila koalicija PS, DL, SD in DeSUS, je bila namreč neresnična. Niso podprli spremembe. Niso glasovali.

Černač je Šarčeve trditve ocenil tako:

“Se je namreč zlagal, ko je govoril o tem, kdo je sprejel novelo insolvenčne zakonodaje novembra 2013, na predlog takratne vlade, ki jo je vodila gospa Alenka Bratušek. Članica PS takrat. Tako kot je bil takrat član PS gospod Šarec. Jankovićeva koalicija je to insolvenčno zakonodajo novembra 2013 potrdila, glasov takratne opozicije SDS, NSi in SLS, ni bilo zraven. Najmanj kar je, sem pričakoval, da boste predsednika vlade opozorili, da ni lepo, če se v parlamentu lažeš, še posebej, ker to laž ponavlja zadnji mesec dni – od prve objave na njegovem Facebooku profilu, 4. septembra letos.”

Simonovič ni dodatno reagiral. Premier pa je Reberšku iz NSi odgovoril še, da ima ministrstvo za pravosodje nalogo, da pripravi zakonodajo, ki bo odpravila “anomalije”. Dejal je tudi, da pričakuje, da sprememb ne bodo pripravljali isti, kot so jo v času vlade Bratuškove leta 2013. Premier je to povedal tako:

“Kar se tiče komisije, ki bo to pripravljala, oziroma, delovne skupine, sem pa tudi na seji vlade sam rekel, da ne bi bilo dobro, da bi isti ljudje to pripravljali. Zdaj hodijo do mene raznorazni grobarji Adrie Airways in mi svetujejo, oziroma, poskušajo svetovati, kaj je vse za naredit. Pa vemo, da že prej, ko je bila v državni lasti, niso znali drugega, kot dokapitalizirati. Nazadnje je šlo pa vse »cugrunt«. Tako da, tudi v tem primeru je enako. Želim, da to pripravijo ljudje, ki bodo znali to tako pripraviti, da ne bo spet problemov.”

Na posnetku je premier, ko odgovarja na poslanska vprašanja:

Odvračanje pozornosti na Janšo

Pestro je bilo, ko je premier odgovarjal na vprašanja že prej. Černaču je denimo na vprašanju, kdaj bodo zagotovili enakost pred zakonom, da bo morala družina Janković plačevati enako kot drugi, odgovoril:

“Verjetno se strinjate, da predsednik vlade ni tisti, ki bo zdaj osebno skrbel za to, da bo nek dolg izterjan ali pa ne. S strinjam, da zagotovo so bili v preteklosti tudi primeri, ki niso bili v čast tej državi. Ne nazadnje bom ponovil, da tudi vaš predsednik še vedno ni pojasnil 200 tisoč evrov premoženja, še enkrat ponavljam.”

Šarec je tu govoril o poročilu KPK Gorana Klemenčiča, ki je sprožilo padec druge vlade Janeza Janše. Poročilo je bilo hudo sumljive vrste.

Celotna komisija je bila imenovana politično, za šefa pa je bil imenovan pred tem namestnik notranje ministrice in predsednice LDS Katarine Kresal Klemenčič, ki je ureditev delovanja komisije tudi pripravljal. Pred objavo poročila komisije ni pridobil odziva takratnega šefa vlade Janše na svoje ugotovitve, kar bi po zakonu nedvoumno moral. To je pozneje ugotovilo tudi sodišče.

Del ocen komisije, denimo v vrednosti nepremičnine v Posočju, je bilo očitno prenizko in povsem netržno prikazanih za diskreditacijo, ki je bila uspešna. Vlada je zaradi izstopa DL in pozneje tudi DeSUS, padla

Janša, ki je na ugotovitve komisije pozneje podrobno odgovarjal v državnem zboru in tam tudi podrobno pojasnjeval, se je na spletnem omrežju na Šarca odzval tako: