Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Svetniki zahtevajo veto na levičarski anšlus Primorske

(Last Updated On: 03/10/2019)

O vetu na spremembo zakona o praznikih bo državni svet glasoval prihodnji teden bo v torek, sem izvedel neuradno. Po prvih informacijah so bo seja državnega sveta izjemoma začela že dopoldan. Zahtevo za odločanje o vetu je že podpisalo dovolj državnih svetnikov. Prvi je Branko Tomažič, ki je v državnem svetu kot predstavnik kmetijsko gozdarske zbornice. Po prvih ocenah ni mogoče izključiti možnosti, da bo veto izglasovan, a bo še napeto.

Partijska ali državna zgodovina?

Veto lahko povzroči precej sivih las poslancem z leve, ki se zavzemajo, da bi država praznovala odločitev komunistov leta 1943, ki so razglasili priključitev Primorske in ne več mirovne pogodbe precej let pozneje, ko je bilo del ozemlja (ne pa celotno) vrnjeno. Pri glasovanju v državnem zboru so za to, da bi namesto vrnitve Primorske praznovali bolj ideološko obarvan partijski praznik priključitve Primorske, prvič zbrali le 38 glasov. Razplet je bil takšen:

Če bo veto izglasovan, bodo pri ponovnem glasovanju potrebovali najmanj 46 glasov. Nekaj dodatnih glasov lahko med prvič manjkajočimi zanesljivo zberejo. Manjkali so prvič Luka Mesec (Levica), Violeta Tomič (Levica), Jani Prednik (SD)… A brez glasov poslancev LMŠ, ki so se vzdržali, ker je njihov predsednik Marjan Šarec povedal, da je proti odločanju o tem v predvolilnem času in da se mu rešitev tudi ne zdi najboljša, glasov ne bo dovolj.

Se bomo mednarodno povsem osamili?

Za kaj pri spremembi imena gre, je brez ovinkarjenja v DZ povedal vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec:

“Zgodovinsko Primorci praznujemo bistveno več kot je bila mirovna pogodba z Italijo. V bistvu, Primorci praznujemo predvsem tisto, kar je plenum OF sklenil. Že pred nekaj leti smo v Komnu praznovali tudi 40. obletnico praznovanja tega praznika. Ampak takrat se je praznovalo ravno ta sklep vrhovnega plenuma, ne pa uveljavitve Pariške mirovne pogodbe.”

Prvo merjenje moči ali bo država praznovala partijsko zgodovino ali za državo pomembne mednarodne dogodke, bo že v torek v državnem svetu, kjer bo lahko odločilen vsak manjkajoči svetnik.

Na posnetku je predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, ki spremembi imena nasprotuje, ker priključitev spominja na nacistični anšlus in pomeni nepotrebno politizacijo, ki lahko le še poslabša mednarodni položaj države, ko oblast spore brez potrebe sproža na vse konce, majhna država pa v mednarodni skupnosti s tem ostaja vse bolj osamljena. Na posnetku je v pogovoru s predsednikom republike Borutom Pahorjem in nekdanjim predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom (takrat SMC, danes SD), ki je ta teden zagovarjal spremembo imena praznika:

Foto: DS

Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2019 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 1.205 times, 1 visits today)

Komentarji (0)

Disqus Comments (4)

https-spletnicasopis-eu