Ministrstvo za delo: Nasilje se na zmenek širi iz spleta
|Last Updated on: 22nd januar 2019, 07:16 pop
“Nasilje, ki ga ženske doživljajo v partnerskih odnosih, se velikokrat ne začne šele, ko se par preseli v skupno stanovanje, ampak že v času, ko še zmenkata, oziroma hodita. Ko sta torej par, pa še ne živita skupaj. O tej vrsti nasilja v naši družbi ne govorimo dovolj, mladi pa imajo velikokrat popačene predstave o partnerskih odnosih.”
Tako so mi iz ministrstva za delo, ki ga vodi Ksenija Klampfer (SMC), s odgovorili na vrsto vprašanj, ki sem jim jih poslal o razpisu, s katerim nevladnim organizacijam ponujajo 50.000 evrov za projekte “nasilja med zmenkanjem in za delo s fanti za preseganje stereotipov”. Poslali so mi obsežen, a splošen odgovor, ki so ga včeraj, tako se vsaj zdi po objavah, pošiljali številnim medijem in ki na del vprašanj, ki sem jih postavil, ne odgovarja. Niso odgovorili, ali je projekt povezan problematiko migracij, čeprav je znano, da zmenkanja ljudi iz povsem različnih kulturnih okolij občasno vodijo v težave. So pa pojasnili, da njihov trud ni nekaj povsem novega. Tako:
“Od leta 2017 do konca 2019 na ministrstvu izvajamo projekt, ki se deloma navezuje tudi na nasilje med zmenkanjem – gre za s strani EU sofinanciran projekt Odklikni!, s katerim opozarjamo na nasilje, ki ga dekleta in ženske doživljajo na spletu. Razpis, ki ga omenjate, je logična posledica – mnogo mladih se danes namreč spozna na spletu in nasilje s spleta se velikokrat odrazi tudi, ko se fant in dekle srečata v živo.”
O razširjenosti nasilja nad ženskami pa so zapisali še: “Po slovenski nacionalni raziskavi (2010) je psihično nasilje v partnerskem odnosu doživela vsaka druga ženska (49 %), fizično skoraj vsaka četrta (23 %), spolno nasilje 7 % anketirank.”
Na vprašanje, zakaj se za preseganje stereotipov po razpisu trudijo le s fanti, ne pa tudi z dekleti, so odgovorili obsežno in zapleteno:
“Spolni stereotipi, torej družbena pričakovanja, kakšna naj bi bila vloga žensk in moških v družbi, nimajo negativnega vpliva zgolj na ženske, ampak tudi na moške. Oktobra lani smo organizirali dvodnevno mednarodno konferenco, namenjeno zaposlenim pa področju vzgoje in izobraževanja. Na njej smo predstavili tudi, kaj vse za preseganje spolnih stereotipov, ki so povezani z moškimi in moškostjo, počnejo na Finskem in na Islandiji. Učitelji in učiteljice pa so na podlagi svojih vsakdanjih praks potrdili, da bi bili tovrstni projekti potrebni tudi pri nas. Z razpisom želimo spodbuditi nevladne organizacije, da naslovijo tista področja, kjer spolni stereotipi vplivajo na fante, npr. izbira smeri šolanja ali poklica, njihova vloga v odnosu.”
Zapisali se še, ni jasno ali kot odgovor na poslana vprašanja, še:
“Predvidoma bo sofinanciranih vsaj pet projektov, vsak posamezni projekt lahko namreč prejme največ 10.000 €. Raziskave niso predmet tega razpisa, saj ni namenjen raziskovalnim institucijam, ampak nevladnim organizacijam in sofinanciranju manjših projektov, ki se izvajajo prvič. Vendar pa dosedanja praksa kaže, da imajo takšni, pilotni projekti, ki se izvajajo na terenu med mladimi samimi, velik učinek. Kakor kaže dosedanja praksa, imajo izbrani projekti, dolgotrajnejši učinek – velikokrat gre za razvoj novih pristopov za naslavljanje neke teme, ki so lahko uporabni še leta po tem, ko se je projekt že zaključil. Ker so sofinancirani iz javnih sredstev, pa je njihova uporaba, seveda, brezplačna.”
V anketi, ki sem je bralcem ponudil včeraj, ko sem nenavaden razpis, ki ponuja 50.000 evrov nevladnim organizacijam za trud na področjih nasilja med zmenkanjem in za delo s fanti za preseganje stereotipov, je velika večina sodelujočih v anketi odgovorila, da je cilj ministrstva predvsem porabiti denar, ki ga vlada ima, za svoje nevladne organizacije. Vladne stranke so jim pred volitvami obljubljale več denarja. Del anketiranih je bil hudomušen in je kot razlog za vladno politiko navedel nasilnost deklet na zmenkih. Najmanj jih je pritrdilo zamisli, da vlada s 50.000 evri razrešuje problem nasilnih fantov na zmenku in v partnerskem odnosu pozneje. Odgovori na anketo so bili doslej takšni:
Odgovorite lahko, če še niste, še vedno:
Vladi seveda ne morem odrekati pravice, da izvaja svojo politiko in financira projekte, ki se ji zdijo smiselni. Smem pa se čuditi in spremljati, kaj se bo iz vsega skupaj izcimilo. Bo kaj dobrega ali bodo le plačila za vladne nevladnike? Dilemo je v odzivu na včerajšnji članek poslanka SDS Jelka Godec opisala tako:
Celoten odgovor, ki so mi ga (in verjetno tudi drugim medijem) pošiljali iz ministrstva za delo, je tak:
“Posredujemo vam pojasnila glede razpisa, ki so jih pripravili v Sektorju za enake možnosti, ki ga vodi Maruša Gortnar.
Po slovenski nacionalni raziskavi (2010) je psihično nasilje v partnerskem odnosu doživela vsaka druga ženska (49 %), fizično skoraj vsaka četrta (23 %), spolno nasilje 7 % anketirank. V zadnjem letu pred opravljanjem položaju pa psihično vsaka druga (50 %), fizično 6 % in spolno 2 % anketiranih. Nasilje nad ženskami v partnerskih odnosih je torej še kako prisotno.
Nasilje, ki ga ženske doživljajo v partnerskih odnosih, se velikokrat ne začne šele, ko se par preseli v skupno stanovanje, ampak že v času, ko še zmenkata oziroma hodita. Ko sta torej par, pa še ne živita skupaj. O tej vrsti nasilja v naši družbi ne govorimo dovolj, mladi pa imajo velikokrat popačene predstave o partnerskih odnosih.
Od leta 2017 do konca 2019 na ministrstvu izvajamo projekt, ki se deloma navezuje tudi na nasilje med zmenkanjem – gre za s strani EU sofinanciran projekt Odklikni!, s katerim opozarjamo na nasilje, ki ga dekleta in ženske doživljajo na spletu. Razpis, ki ga omenjate, je logična posledica – mnogo mladih se danes namreč spozna na spletu in nasilje s spleta se velikokrat odrazi tudi, ko se fant in dekle srečata v živo.Spolni stereotipi, torej družbena pričakovanja, kakšna naj bi bila vloga žensk in moških v družbi, nimajo negativnega vpliva zgolj na ženske, ampak tudi na moške. Oktobra lani smo organizirali dvodnevno mednarodno konferenco, namenjeno zaposlenim pa področju vzgoje in izobraževanja. Na njej smo predstavili tudi, kaj vse za preseganje spolnih stereotipov, ki so povezani z moškimi in moškostjo, počnejo na Finskem in na Islandiji. Učitelji in učiteljice pa so na podlagi svojih vsakdanjih praks potrdili, da bi bili tovrstni projekti potrebni tudi pri nas. Z razpisom želimo spodbuditi nevladne organizacije, da naslovijo tista področja, kjer spolni stereotipi vplivajo na fante, npr. izbira smeri šolanja ali poklica, njihova vloga v odnosu itd.
Predvidoma bo sofinanciranih vsaj pet projektov, vsak posamezni projekt lahko namreč prejme največ 10.000 €. Raziskave niso predmet tega razpisa, saj ni namenjen raziskovalnim institucijam, ampak nevladnim organizacijam in sofinanciranju manjših projektov, ki se izvajajo prvič. Vendar pa dosedanja praksa kaže, da imajo takšni, pilotni projekti, ki se izvajajo na terenu med mladimi samimi, velik učinek. Kakor kaže dosedanja praksa, imajo izbrani projekti, dolgotrajnejši učinek – velikokrat gre za razvoj novih pristopov za naslavljanje neke teme, ki so lahko uporabni še leta po tem, ko se je projekt že zaključil. Ker so sofinancirani iz javnih sredstev, pa je njihova uporaba, seveda, brezplačna.”
S tem pojasnilom so z ministrstva odgovorila na ta vprašanja:
Ali je bil v preteklosti podoben razpis na področju zmenkarij že objavljen? So za posebna sredstva na tem področju novi razlogi, se je nasilje na zmenkanju v zadnjem času povečalo, ali v vladi to povečanje pričakujete in kakšni bi lahko bili razlogi za to? Kakšne učinke poskuša vlada s financiranjem “nasilja med zmenkanjem” doseči? Kako bi se naj nevladne organizacije z zmenkanjem sploh ukvarjale? Zakaj razpis določa le delo s fanti za preseganje stereotipov? Ima razpis kakršnokoli povezavo s problematiko migracij?
Komentarji (0)
Disqus Comments (2)