Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Na vrhovnem sodišču še vre, bo Florjančič odstopil?

(Last Updated On: 13/11/2018)

“Prevladalo je stališče, da bi moral Damjan Florjančič, ker je (tudi zaradi pomanjkanja integritete) izgubil naše zaupanje, odstopiti s položaja predsednika,” je zapisano v zabeležki kolegija civilnega oddelka Vrhovnega sodišča izpred tedna. Na tem kolegiju so se sodniki pogovarjali o sklicu konference sodnikov o škandalu zaradi nepodpisanega sporočila, da vrhovno sodišče ne bo spoštovalo sodbe evropskega sodišča za človekove pravice. Evropsko sodišče je kritiziralo sojenje, v katerem je sodeloval kandidat za podpredsednika vrhovnega sodišča vrhovni sodnik Miodrag Đorđević. Partnerica Đorđevića Tina Brecelj, ki je bila donedavno državna sekretarka pri pravosodnem ministru Goranu Klemenčiču, pa je  pri Florjančiču prevzela vodenje službe za odnose z javnostjo, ki je objavila nenavadno sporočilo. Na kolegiju pred tednom, kjer so pozvali k javni razpravi o tem ravnanju, so bili vsi sodniki civilnega oddelka vrhovnega sodišča: Anton Gašper Frantar, Rudi Štravs, Nina Betetto, Ana Božič Penko, Vladimir Horvat, Karmen Iglič Stroligo, Mateja Končina Peternel, Tomaž Pavčnik in Jan Zobec.

Frantar potrdil obstoj zabeležke

Informacije o tem dogajanju sem neuradno dobil iz vrhovnega sodišča. Pod uradno zabeležko je podpisan vrhovni sodnik Anton Gašper Frantar, ki ga poznam, ker je tudi predsednik državne volilne komisije. Ko sem pri sodniku Frantarju sinoči preverjal, ali so zabeležko s takšno vsebino res sestavili in jo je podpisal, ker lahko bi šlo tudi za ponaredek, mi je povedal, da dokument obstaja, da ni kakšna državna skrivnost in da je bil prejšnji teden poslan vsem vrhovnim sodnikom v premislek. Neuradno so sodniki civilnega oddelka razmišljali celo, da bi vsebino te zabeležke poslali v objavo na spletni strani vrhovnega sodišča, kjer so pred časom objavili sporno sporočilo, da ne bodo spoštovali sodbe evropskega sodišča za človekove pravice. A doslej tam ni bilo objavljeno nič. Ni jasno, ali objave na koncu niso zahtevali ali pa jo je Florjančič, oziroma njegova vodja službe Brecljeva, morebiti ustavil ali ustavila. Sodniki civilnega oddelka so pred tednom razpravljali o predlogu za sklic konference sodnikov o delovanju prav te službe za odnose z javnostjo. Odločili pa so tako:

“Podprli smo sklic konference, vendar pri tem poudarili, da bi morala konferenca obravnavati predvsem problem objavljanja na uradni spletni strani vrhovnega sodišča. Razčistiti bi bilo treba, čemu je uradna spletna stran sploh namenjena, kdo in v čigavem imenu tam objavlja in kaj naj bo vsebina objav. Prevladalo je stališče, da morajo biti objave pregledne, kar pomeni, da mora biti naveden avtor objavljenega teksta ter da je treba spletno stran depolitizirati. Prvenstveno naj bo namenjena seznanjanju javnosti s tiskovnimi sporočili o pomembnih sodnih odločitvah, o precedenčnih primerih in o premikih sodne prakse ter njenem razvoju.”

Tudi sodniki morajo delati transparentno

Zanimivo pa je nadaljevanje te zabeležke:

“V razpravi je prevladalo stališče, da mora biti konferenca odprta za javnost, kar pomeni, da je treba o njej obvestiti akreditirane novinarje. Ne samo, da mora biti delovanje sodstva pregledno, transparentno in javno – tako glede samega sojenja kot glede sodne uprave. V tem primeru, ko je tema konference delovanje službe za odnose z javnostjo, je pripustitev javnosti k taki konferenci še toliko pomembnejša. Sodstvo, ki je ena od vej oblasti, mora biti podvrženo javnemu nadzoru. Če ob tem upoštevamo, da legitimnost sodnikov ne temelji na demokratičnem načelu (sodniki nismo neposredno voljeni), temveč na neodvisnosti in nepristranskosti, na strokovnosti (argumentacijski prepričljivosti sodnih odločb) ter na javnosti sojenja in preglednosti upravljanja s sodišči, je še kako pomembno, da so naše konference, na katerih razpravljamo in odločamo o vprašanjih, ki se tičejo večine prebivalstva, odprte za javnost.”

Po neuradnih podatkih je o predlogih in zamislih civilnega oddelka včeraj razpravljal tudi že Florjančičev kolegij, torej celoten vrh vrhovnega sodišča, a ni jasno, kaj so odločili o javnosti svojega poslovanja, ki jo zahtevajo sodniki in o idejah, da bi na razprave o javnosti svojega dela povabili novinarje ali da bi predsednik Florjančič moral celo odstopiti.

Sramotno prikrivanje kandidatov javnosti v DZ

Je pa predsednik republike Borut Pahor pragmatično popustil vladni koaliciji in jim za ustavno sodnico v državni zbor ponudil Katjo Šugman Stubbs. Šugmanovo so LMŠ, SD, SMC, Levica, DeSUS in Sab Pahorju predlagali, da bi preprečili kandidaturo nekdanje pravobranilke evropske skupnosti Verice Trstenjak, ki bi bila po strokovnem znanju in po mednarodnih izkušnjah za razred boljša rešitev, a je za vladajoče nesprejemljiva, ker je bila nekoč kratek čas generalna sekretarka vlade Andreja Bajuka. Za Stubbsovo, ki je bila med pravniki, ki so branili zaradi elementarnih napak in pristranosti pozneje na ustavnem sodišče razveljavljeno sodbo v primeru Patria proti Janezu Janši, je način kandidature neroden. Kaže namreč na princip, da ni važno, kdo je boljši kandidat, važno je, da je politično “naš”. Pahor ni imel kaj veliko izbire, ko so mu za Šugman Stubsovo iz koalicije zagotovili, da jo bodo izvolili in da bodo torej zavrnili Trstenjakovo. Tratil bi čas, če se ne bi uklonil političnemu diktatu. Neuradno je slišati, da bi se lahko, ko gre za ustavne sodnike, še dodatno zapletlo. Državni zbor zdaj išče nadomestilo za predsednico ustavnega sodišča Jadranko Sovdat, ki se ji izteka mandat. Neuradno pa je med pravniki slišati, da o odstopu razmišlja tudi ustavni sodnik Marijan Pavčnik. Sodnik Pavčnik mi teh govoric doslej ni potrdil.

Pri obveščanju javnosti o predlogu predsednika republike Pahorja za novo ustavno sodnico so se v državnem zboru, ki ga vodi Dejan Židan, že spet izkazali s sramotno cenzuro, ki jim jo je vsilili pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja in javnosti prikrili podatke, kdo so bili drugi kandidati za ustavne sodnike in za katero Katjo Šugman Stubbs sploh gre. Nimate pravice vedeti, kdo je bil v igri in o kom odločajo poslanci. Istih podatkov predsednik Pahor ne prikriva javnosti. Kandidatko Šugman Stubbsaovo namerava Pahor tudi predstaviti javnosti. Kar je prav.

Tako vam v državnem zboru prikrivajo informacije povsem javnega značaja, o kom bodo tajno odločali:

d8bb08e917789c992c57
Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2018 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
image_pdfimage_print
(Visited 1.673 times, 1 visits today)

Komentarji (0)

Disqus Comments (2)

https-spletnicasopis-eu