Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Za Tanka 74, za Židana presenetljivo malo glasov – le 49

(Last Updated On: 24/08/2018)

Za novega predsednika DZ Dejana Židana danes tajno niso glasovali niti vsi poslanci, ki so ga javno s podpisi predlagali. Zanj je glasovalo 49 poslancev, predlagalo pa ga je 52 poslancev. Število je še posebej nizko, ker je podporo napovedal tudi Zmago Jelinčič, ki ima štiri poslance. Ker je bilo glasovanje tajno, ni mogoče preveriti, kdo je Židana zapustil in tudi ne, ali so ga iz SNS res podprli kot je napovedal Jelinčič. Če bi ga podprli vsi, ki so to zagotovili, bi moral zbrati vsaj 56 glasov, torej glas več kot Marjan ŠarecMatej Tonin (NSi) od včeraj ni več predsednik državnega zbora. Po točno dveh mesecih je odstopil, ko je bila za podpredsednico izvoljena kandidatka LMŠ Tina Heferle. Za podpredsednico je Tino Heferle izvolilo 66 poslancev, proti jih je bilo osem. Odstop Tonina so izsilile stranke nove vladne koalicije LMŠ, SD, SMC, Levica, SAB in Desus, ki so prejšnji teden že sprožile celo postopek odstavitve Tonina.

Židan dvignil največ prahu

Opozicijski podpredsednik državnega zbora Jože Tanko (SDS) Foto: DZ/Borut Peršolja

Tonin je nameraval – ker so se tako dogovorili z Marjanom Šarcem ob kandidaturi junija – odstopiti septembra, ko si bo nova koalicija izvolila ministre in s tem res prevzela vlado. Ker bi ga sicer odstavili, je Tonin pohitel in danes odstopil takoj po izvolitvi prve podpredsednice. Po odstopu Tonina je bil za opozicijskega podpredsednika najprej  izvoljen Jože Tanko (SDS). Za Tanka kot podpredsednika je glasovalo 74 poslancev, proti pa trije. Število je visoko, skoraj je dohitel Tonina, ki ga je junija izvolilo 80 poslancev. V prejšnjem mandatu podpredsednika iz največje opozicijske stranke ni bilo, iz SDS ga celoten mandat protestno niso predlagali, ker je moral v času kampanje pred volitvami njihov predsednik Janez Janša v zapor. Sodba in kazen je bila pozneje na ustavnem sodišču razveljavljena. Sodišče je v posebnem postopku odpravilo tudi odločitev večine, ki je Janši odvzela poslanski mandat, čeprav jim zakon te pravice ni dajal. Še dodatnega podpredsednika pa državni zbor ni volil, ker ga Desus še ni predlagal.  SMC je prejšnji teden za podpredsednico predlagala Moniko Gregorčič. A o Gregorčičevi poslanci danes niso odločali. Šefi koalicijskih strank so se prejšnji teden namreč dogovorili, da ta položaj pripada Desus. Več o tem lahko najdete v povezani zgodbi https://spletnicasopis.eu/2018/08/21/prva-zrtev-koalicije-je-monika-gregorcic/. Z vodilnimi položaji v DZ SMC nima sreče. Že junija je njihovemu predsedniku Miro Cerarju spodletel pohod na vrh DZ, v konfliktu, ki so bili posledica spopada za ta položaj, so iz stranke pozneje izključili nekdanjega predsednika DZ Milana Brgleza. 

Židan sokriv za izgubo pri Mercatorju

Predsednik SD Dejan Židan še kot kandidat za predsednika DZ Foto: DZ/Borut Peršolja

Najbolj polemično  je bilo na koncu, ko je državni zbor odloča o predlogu 52 poslancev LMŠ, SD, SMC, Levice, SAB in Desus, ki so za predsednik državnega zbora predlagali predsednika SD in kmetijskega ministra Dejana Židana. Predlog je posledica podpisanega dogovora o sodelovanju omenjenih strank, po katerem se Levica Luke Meseca še razglaša za opozicijsko, čeprav je tudi pravna služba državnega zbora pritrdila opozorilom pravnikov, da gre – glede na podpisan dogovor o sodelovanju omenjenih strank  – za vladno stranko. Levica se je zavezali k podpori vladi, v parlamentu pa k skupnem zagotavljanju sklepčnosti in rednih usklajevanjih s preostalimi koalicijskimi strankami za skupno izvajanje projektov. O statusu Levice, ki je predvsem opozicija opoziciji, so potekale skoraj večje polemike kot o Židanu samem.

Med zanimivejšimi pomisleki proti Židanu je bil, da je eden od krivcev za bančno luknjo po ugotovitvah preiskovalne komisije, ki jih je potrdil državni zbor. Na to je opozoril Anže Logar (SDS), ki je v prejšnjem mandatu vodil komisijo na tem področju. Ta komisija je ugotovila, je opozoril Logar, da je Židan ob nekdanjem finančnem ministru Francu Križaniču odgovoren, da Mercator ni bil prodan v prvem poskusu, v drugo je Agrokor pozneje za Mercator plačal krepko nižjo ceno, cena vsake delnice je bila kar sto evrov nižja. Za Židana na vrhu državnega zbora je bilo 49 poslancev, proti pa osem.

Nekaj razprav poslancev pred glasovanjem je bilo takšnih:

Anže Logar (SDS):  “Verjetno spomina nimamo človeških ribic, ampak zelo odgovorno glasujemo in tudi vemo za naprej. Vam bom prebral sklep, ki ste ga potrdili pravi: »Preiskovalna komisija ugotavlja poskus nedopustnega posega ministrov za finance Francija Križaniča in ministra Dejana Židana v postopke odločanje v NLB in ugotavlja poslovno škodo v višini 37 milijonov evrov za davkoplačevalce v kapitalu NLB,« kar smo potem pokrili davkoplačevalci in “137 milijonov evrov v kapitalski ustreznosti te iste banke v letu 2011.« Poglejte, če je morala in etika, če govorimo o politični odgovornosti, če govorimo o najboljših kandidatih in če hočemo politično kulturo izboljšati, sedaj če ste že takega kandidata predlagali, pa tisti, ki ste glasovali za to poročilo, ga ne morete podpreti. Ker, če ga boste, potem vaš glas v tem DZ, ki je sledljiv, čisto nič velja. S tem glasovanjem boste poteptali tistih 59 glasov za poročilo. Kakšno sporočilo pa daste vi volivcu, če najprej rečete, bančno kriminaliteto je treba preganjati, krivce imamo, ugotovimo jih, zelo jasno razbrani iz magnetogramov sej nadzornega sveta, tiste decembrske seje v letu 2011, kaj je bil razlog za tedanjo neprodajo, da se delnica ni prodajala po 220 evrov, ampak kasneje po 120, 100 evrov na delnico je vsak od nas izgubil zaradi tega.”

Najmočnejši in najšibkejši člen

Nov, danes izvoljen vrh DZ: Jože Tanko (SDS), Dejan Židan (SD) in Tina Heferle (LMŠ)  Foto: DZ/Borut Peršolja

Zmago Jelinčič (SNS) “Gospod Židan se je lotil enega hudega podjetja. Ta zadeva je pravzaprav grozljiva in bo rabil ogromno energije in živcev, da bo zdržal vse to, kar mu bodo kuhali gospodje iz skrajne levice. Z njim ne bodo nežni, in da bodo izsiljevali na vsakem koraku. Jaz upam, da se bo gospod Židan držal procedure, da bo spoštoval poslovnik in da ne bo delal razlike med levico in desnico. Tisto sredino naj pusti kje drugje, ampak eksaktnost, točnost, tisto kar je imel do sedanji predsednik državnega zbora, gospod Tonin. Mi bomo gospoda Židana podprli. dali mu bomo glas. Nekdo bi tudi rekel, da mu dajemo glas zanalašč, da mu ne bi bilo predobro. Ni važno, naj ima ta glas, naj se trudi, naj gara in čez čas naj ne pride jamrati, da bi rad zamenjal pozicijo, kajti ministrska pozicija je napram te trenutni poziciji v Državnem zboru mačji kašelj.”

Boris Doblekar (SDS): “Mogoče samo še za konec: se rahlo bojim, da glede na to, da ima Levica v rokah to vlado, da se ne bo kaj kmalu zgodilo in bo v stilu kolegice iz Levice Levica dejala: »Židan, ti si najšibkejši člen, adijo!« Upajmo, da ne. Nekateri pa si verjetno to tudi zelo želijo, celo med vami.”

Violeta Tomić (Levica): “Gospod iz SDS mi je dal najboljšo možno iztočnico – uporabili ste moje besede -, vi ste najšibkejši člen, adijo! In, oprostite, desnica je ta trenutek pač v taki poziciji, da grize, grize, ker je najšibkejši člen. Pač smo sestavili… Oziroma, so sestavili neko vlado (smeh v dvorani) ob podpori Levice, ki ji reče gospod Grims »ultralevičarska«. Pa mi razložite, gospod Grims, kaj je tu »ultralevičarskega«. Imeli ste prejšnjo Vlado, ki je počela vse, kot bi počel SDS, z eno samo razliko, da ni uporabljala toliko sovražnega govora, ki mu vi rečete svoboda govora. Levica kot stranka je podprla to Vlado, ker želi pokazati, kaj pomeni konstruktivna opozicija.”

Lidija Divjak Mirnik (LMŠ): “Rada bi povedala, da vse to – da uporabim lepo besedo – besedno bojevanje med levimi, desnimi, zelenimi, rdečimi, črnimi, zlatimi, belimi pravzaprav jemlje energijo, jemlje naš čas in ne prinaša tej Sloveniji, posebej pa ne Mariboru nič dobrega. Jaz bi vas prosila, da s tem nehate, volite proti ali za, kakor vas je volja, in gremo dalje.”

 

Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2018 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 2.011 times, 1 visits today)

Komentarji (6)

Disqus Comments (5)

https-spletnicasopis-eu