Györkös Žnidar: Beseda azil ne bi smela avtomatično odpreti vrat v EU

“Zunanje meje EU še vedno nezadostno varovane,” je notranja ministrica  Vesna Györkös Žnidar povedala na dnevih varstvoslovja, ki jih je Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru organizira v Ankaranu in tam o mejah EU ocenila tudi, “da so propustne in ne služijo svojemu namenu omejevanja vstopa tistim, ki ne potrebujejo zaščite ali ne izpolnjujejo pogojev za vstop. Takšno stanje ogroža temeljna načela EU, saj je migrantom dovoljen vstop in gibanje po EU ter izbira države, v kateri zaprosijo za mednarodno zaščito. To prakso, ki jo imenujemo tudi azilni šoping, je treba na vsak način preprečiti. Beseda azil sama po sebi ne bi smela avtomatično na široko odpreti vrat za vstop v EU.”

Varnostna situacija v Sloveniji je dobra in stabilna, je v Ankaranu ocenila ministrica, a dodala, da se je treba zavedati groženj, ki prihajajo iz mednarodnega varnostnega okolja.  Slovenija je bila v zadnjem obdobju soočena z nekaj pomembnimi varnostnimi izzivi, ki so povezani z našo geografsko lego in dejstvom, da smo država z najbolj obremenjenim delom zunanje schengenske meje. Ministrica v vladi, ki je pred volitvami padla zaradi odstopa premiera Mira Cerarja (SMC), je opozorila na novo migracijsko pot iz Grčije prek Albanije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, naprej na Hrvaško in Slovenijo.

Na Brdu pri Kranju pa je bilo včeraj srečanje generalnih direktorjev policij Zahodnega Balkana, Avstrije in Hrvaške, ki ga je sklical in gostil generalni direktor slovenske policije Simon Velički. Udeležence je nagovoril tudi državni sekretar MNZ Boštjan Šefic.

Iz notranjega ministrstva pa so vsebino povzeli tako:

“Srečanje je bilo sklicano kot nadgradnja obiskov in pogovorov, ki jih je državni sekretar Boštjan Šefic v preteklih tednih imel s kolegi iz držav iz regije Zahodnega Balkana, Avstrije, Hrvaške in Italije. Na podlagi teh pogovorov je Slovenija pripravila predloge več konkretnih ukrepov, ki se nanašajo tako na nacionalno raven, kot je npr. dosledna registracija vseh migrantov v vsaki državi, kot tudi širše v okviru regije in v razmerju do partnerjev v EU, zlasti Evropske mejne in obalne straže. Udeleženci so si izmenjali informacije o situaciji v njihovih državah in se strinjali, da je trend povečanja migracij in posledično slabšanja situacije v regiji v zadnjem obdobju vedno bolj opazen. Dejstvo je, da se je odprla nova migracijska pot, ki poteka iz Grčije, prek Albanije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, naprej na Hrvaško in Slovenijo. Tudi stara migracijska pot skozi Makedonijo in Srbijo ter naprej v Hrvaško in Slovenijo ni zamrla in je še vedno aktivna, čeprav v manjši meri kot v preteklih letih, del migracijske poti pa se je iz Srbije sedaj preusmeril v BiH. To se odraža v povečanem številu nezakonitih prehodov državnih meja v vseh državah na tej poti, kar zahteva takojšnje in ustrezno odzivanje. Udeleženci so se tako strinjali, da situacija v eni državi neizogibno vpliva tudi na ostale in da se zato moramo zavedati nujnosti medsebojnega sodelovanja. Rezultat je bil dogovor o stalni in odprti komunikaciji med policijami v regiji ter okrepljeno operativno sodelovanje, saj je izmenjava kakovostnih in pravočasnih podatkov ključna za učinkovito odzivanje na izzive, ki jih prinaša migracijska situacija. Izmenjava bo potekala po obstoječih kanalih, med drugim v okviru možnosti, ki jih ponujajo Konvencija o policijskem sodelovanju v JV Evropi (PCC), bilateralni sporazumi med državami in mreža centrov za policijsko sodelovanje. Partnerji bodo preučili tudi možnost izmenjave podatkov o prosilcih za mednarodno zaščito, kar bi olajšalo boj proti zlorabam tovrstnih postopkov. Poudarili so, da je nujno migracije omejiti na samem začetku, torej ob vstopu migrantov v države regije. Zato so se udeleženci dogovorili o nadaljnji podpori najbolj obremenjenim državam, kot je to v primeru Makedonije. Več držav je izpostavilo tudi zelo konkretne potrebe, zlasti pomanjkanje kadrov, namestitvenih kapacitet, opreme za registracijo in odvzem prstnih odtisov ter druge policijske opreme. Generalni direktor policije Velički se je zavezal, da bo Slovenija skušala angažirati mednarodne partnerje, aktivne v regiji, da državam v kar največji meri pomagajo pri tem. Udeleženci so se strinjali, da je zelo pomembno izvajanje sporazumov o vračanju/ponovnem sprejemu. Pogoj za normalno delovanje sistema je dosledno izvajanje sporazumov s strani vseh držav na migracijski poti, sicer pride do kopičenja migrantov v posamezni državi. Vse države bodo zato okrepile ponovno sprejemanje migrantov od varnostnih organov sosednje države. Postopki naj bodo kar najbolj enostavni in hitri, brez nepotrebnih zapletov, v skladu z določbami bilateralnih sporazumov. Udeleženci so izpostavili še eno težavo, s katero se srečujejo ne samo države v regiji, ampak tudi v celotni EU, to so zlorabe azilnih sistemov. Slovenija je v ta namen predstavila koncept varne države izvora, ki bi lahko predstavljal eno od rešitev.V zelo konstruktivni razpravi je bilo danih tudi več drugih predlogov, med drugimi za okrepitev sodelovanja med strokovnjaki za boj proti tihotapcem ljudi. Zaključke srečanja in dogovore bo državni sekretar Boštjan Šefic predstavil ministrom in drugim visokim predstavnikom držav regije, ki se bodo jutri sestali v Sarajevu.”