Za Sekolca in Drenikovo ni nihče kriv, za Farokha tudi ne

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:46 pop

Preiskava o tem, kako so tujci lahko posneli pogovore nekdanjega arbitra Jerneja Sekolca in slovenske zastopnice pred sodiščem Simone Drenik, še ni končana, preiskava ni končana in noben postopek ni sprožen niti proti odgovornim v zadevi Farokh, čeprav bi jih morali sprožiti  že leta 2010, ko je bil o vsem skupaj obveščen skoraj ves državni vrh, tudi direktor policije Janko Goršek. Zamolčano je bilo le predsedniku državnega zbora in nadzornikom obveščevalcev. To je zapisano v letnem poročilu, o katerem bo opoldne razpravljal državni zbor, komisije za nadzor obveščevalnih služb, ki jo vodi Branko Grims (SDS).

Hudo drag amaterizem diplomatov

To bo ena zadnjih sej državnega zbora v tem mandatu. Zaradi objavljene vsebine pogovorov med Sekolcem in Drenikovo v hrvaškem in srbskem tisku je sosednja Hrvaška izstopila iz arbitražnega postopka. Sekolec je zaradi afere odstopil tudi kot arbiter, Drenikovo so prerazporedil v drugo službo v vladi. Amaterizem naše diplomatke in arbitra je državo stal najmanj 800.000 evrov, kolikor smo pozneje “založili” za stroške postopka za sosedo, ki ni bila več pripravljena nič finančno prispevati, arbitražne sodbe pa tudi ne priznava, zaradi sporov o tem pa nastajajo novi stroški. Čeprav gre za zadevo posebnega nacionalnega interesa po letu 2015 nadzorniki obveščevalcev, čeprav so zahtevali, niso dobili dodatnih pojasnil o poteku preiskave, zakaj sta se tako prostodušno in brez vsake zaščite pogovarjala po telefonu, kdo je snemal in kako je vse skupaj prišlo do tiska na Hrvaškem in v Srbiji. Po ugotovitvah leta 2015 v domačih telefonih Simone Drenik in v njenem stanovanju policisti pri preiskavi niso odkrili prisluškovalnih naprav ali posegov, ki bi kazali na prisluškovanje. Zapletlo pa se je pri preverjanju pri Sekolcu v Avstriji. Tam so pregledali dve napravi, eno je uporabljal v Avstriji, drugo v Sloveniji. Pri drugi so odkrili »nevarno programsko opremo«, a ne za prestrezanje komunikacij. Policisti so ugotovili, da je Sekolec v Avstriji uporabljal še dve napravi. Najprej je dovolil, da ju pregledajo, pozneje pa je soglasje umaknil. Zato so morali policisti za pregled pridobiti sodno dovoljenje. Sodnik jih je najprej zavrnil. V drugem poskusu pa je preiskavo dovolil, a sklepa o tem Sekolcu še niso uspeli vročiti, je bilo zapisano v delnem  poročilu, ki ga takrat podpisal tedanji direktor policije Marjan Fank. V poročilu je bilo povzeto še, da so jih z zunanjega ministrstva šele po daljšem času in posebnem zaprosilu obvestili, da z notranjim nadzorom niso ugotovili nepravilnosti. Komisija za nadzor obveščevalcev v letnem poročilu podobno pozornost posveča tudi, kako se “razpleta” primer Farokh, kjer rezultatov preiskav in ukrepov proti odgovornim v NLB zaradi kršitve zakonov tudi ni. Pa tudi v vladi zaradi pomanjkljivega nadzora in neukrepanja nihče ni bil sankcioniran. Po mnenju komisije bi se morala preiskava začeti že leta 2010, ko je bil vrh države s šefom policije vred obveščen o dogajanju. Zamolčano je bilo takrat le državnemu zboru.

Kdo je vedel in kdo ni smel

Komisija je lani pripravila tudi posebno poročilo o tveganju financiranja terorizma, pranju denarja, kršenja veljavnih mednarodnih pogodb zoper Iran, financiranju proliferacijskega blaga za dvojno rabo in orožij za množično uničevanje, ki ga je državni zbor tudi potrdil.    Direktor Sove je o milijardi, ki je iz Irana potovala kakšnim tri tisoč prejemnikom na zahod,  24.11. 2010 s posebno informacijo obvestil šefa vlade Boruta Pahorja, predsednika republike Danila Türka, ministru za finance Francija Križaniča, zunanjega ministra Samuela Žbogarja, ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal, šefa policije Janka Gorška in svetovalca premiera za nacionalno varnost Darka Lubija.  Ni pa te posebne informacije o dogajanju na NLB poslal tudi predsedniku državnega zbora Pavlu Gantarju in tedanji komisiji za nadzor obveščevalnih služb. Čeprav se mandat parlamenta že končuje, komisija opozarja, da preiskovanje dogajanja še ni končano in sodišča še ne presojajo ravnanj odgovornih v NLB, ki so dopustili takšno poslovanje v NLB, in tistih, ki so opustili nadzor nad njimi.

Celotni javni del letnega poročila komisije za nadzor obveščevalnih služb je takšen:

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/05/porocilo-nadzornikov-obvescevalcev.pdf” title=”porocilo nadzornikov obvescevalcev”]