Superhiki na oblasti

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:47 pop

Ravnanja vladajočih poslancev, ki si v času volitev skušajo zagotoviti dodatne volivce z razdeljevanjem privilegiranih pokojnin kulturnikom in denarnih ugodnosti za narode socialistične Jugoslavije, nisem razumel že, ko so to predlagali. Da teh projektov niso ustavili v njihovih strankah, ko je postalo jasno, kaj počnejo, pa pred volitvami meji na neverjetno. A mislijo, da so volivci bebci? To je čisti primer superhik politike iz Alan Forda: saj veste, jemati je treba revnim, ker revni nikoli ne morejo biti bogati in dajati bogatim, da bi bili ti še bogatejši. To predvolilno korupcijo nam ponujajo domnevno levosredinski politiki.

Vinko Möderndorfer: Privilegirati privilegirane

Da gre za krajo denarja navadnim ljudem, ki bo razdeljen bolj premožnim, ki imajo oblast in zveze, bo vsak dan bolj jasno celo tistim, ki vedno nasedejo političnim spinom do oblasti zelo boječih velikih medijev. Pri pokojninah govorimo o dosmrtnih rentah in o visokih vsotah. Proti doplačilom izbranim kulturnikom, ki so teh privilegijev vajeni iz “svetle preteklosti”, je parlamentu protestiral celo Vinko Möderndorfer, ki zadnja leta vsako leto v Cankarjevem domu ozmerja politike, da premalo denarja namenjajo kulturnikom. Njegov namen je sicer, da bi še bistveno več kulturnikov iz vaših žepov dobilo dodatke k pokojninam in ne le tisti, ki že tako imajo visoke pokojnine. Opozoril pa je na to, da bi po predlogu poslancev Desus in SMC država zagotovila dodatke k pokojninam iz vaših žepom tistim, ki so dobili Prešernovo nagrado za življenjsko delo, to pa so posamezniki ki, kot je zapisal Möderndorfer, že imajo zagotovljene dobre pokojnine, ker so akademiki, profesorji. Möderndorfer predlaga, da bi najvišje dosmrtne državne pokojnine morali razdeliti še vsem, ki so dobili nagrade Prešernovega sklada, Borštnikove prstane in Zupančičeve nagrade….

Zakaj bi iz proračuna plačevali dodatke tistim, ki že imajo visoke zaslužene pokojnine? Ker smo superhik država! Parodija iz Alan Forda. Zakaj bi delili komerkoli, če ni, denimo, socialnih razlogov? Ker smo super bogata država. Bolj bogati od Nemčije ali Avstrije in lahko razmetavamo. Naši voditelji pa čisti politični geniji. Ni važno koliko si vplačal v pokojninski sklad, če so le tvoji na oblasti.

Ali sta za izboljšanje pokojnin najbolj izstopajočim kulturnikom in raziskovalcem, lahko odgovorite v anketi:

 Loading ...

Zakaj doplačevati Dragiću?

Opozarja pa Möderndorfer na dodatno pomembno dejstvo: da bodo kulturniki, če tudi oni ne dobijo privilegiranih pokojnin, v neenakem položaju s športniki, ki so jim vladajoči poslanci že široko dodelili vaš denar, da bi dobivali najvišje možne pokojnine. Nič pa Möderndorfer ne omenja dejstva, da so odločno deprivilegirani vsi drugi ljudje, ki ne dobijo teh političnih dodatkov, morali pa bodo korumpiranje plačati. In to v sistemu, ko bodo pokojnine čez desetetje za večino skrajno nizke, če ne bo pokojninski sistem celo razpadel, s čemer se pa poslanci ne ukvarjajo. Ker ta del je pa težji od razdeljevanja bonbončkov.  Da bo jasno: sam odločno nasprotujem tudi privilegiranim pokojninam, ki jih je večina v državnem zboru lani uzakonila za športnike, ki so dosegli svetovne uspehe.  Preprosto zaradi tega, ker se mi zdi globoko nepošteno sploh pomisliti, da bi morali revni ljudje nekoč doplačevati višjo pokojnino od v tej državi zaslužene Goranu Dragiću, ki tega zase ni zahteval in si je pošteno pokojnino tudi že zaslužil v ZDA. In je eden redkih, ki se je s svojim talentom in znanjem uvrstil med sto najbogatejših te države.

Samo to še manjka, da kdo iz te koalicije predlaga, da bi ljudje morali doplačevati tudi dodatke k pokojninam zaslužnim poslancem in seveda  gospodarstvenikom, ki so “veliko naredili in žrtvovali”: denimo Hermanu Rigelniku, Marjanu Kramarju, Zdenku Pavčku, Hildi Tovšak, Stojanu Petriču ali Zoranu Jankoviću. Da jih omenim samo nekaj, ki bodo povečini zaradi izjemno visokih direktorskih plač tako ali tako dobivali najvišje pokojnine in jim glede na premoženje ne pomenijo veliko.

Da še ni velikega revolta javnosti, je najbrž posledica navajenosti na takšne zlorabe oblasti. V preteklosti je Zveza komunistov na oblasti  široko delila razne privilegije, tudi pokojninske, zaslužnim revolucionarjem in borcem, število borcev se je dramatično povečalo ob koncu vojne, predvsem pa po vojni. Za denar, jasno. Privilegiji so bili tudi za njihove sinove, žene in ljubice. Zato se mnogim to, da oblast deli superhik bombončke, zdi kar normalno tudi danes. Smo vajeni, da se “eni znajdejo” oblast pa lojalnost plača.

A že v času socializma, denimo vlade Staneta Kavčičeve, so oblasti same ugotavljale, da je plačevanje zaslužnih partijskih in revolucionarnih kadrov šlo predaleč in da finančno to za državo ni več vzdržno in bo treba širjenje sloja zaslužnih nekako omejiti.

Nova slovenska država je slabemu vzgledu sledila, ko je v sam nastanek države vgradila pravico do predčasne upokojitve s 25 leti delovne dobe za poslance, ministre, in podobne zaslužne osamosvojitvene kadre. Da nismo več prejšnja država, je pokazalo ustavno sodišče, ki je ta privilegij oblasti za oblastnike razveljavil kot nesorazmeren in nepravičen. Ga pa številni nekdanji delegati trodomne skupščine, ki so si ga priborili že pred to odločitvijo, še danes uživajo. Kot tudi še živeči revolucionarji in njihovi potomci. Podobno dobiva Milan Kučan privilegij 80 odstotkov plače Boruta Pahorja, ki so mu ga z leve uzakonili leta 2003 v času vlade Antona Ropa (LDS, SD, Desus, SLS), desetletje pozneje pa ga je za vse druge predsednika druga vlada Janeza Janše ukinila.

Politiki vidijo svojo brado

Da gre čisto preprosto le za denar, kaže tudi odziv Francija Pivca na zakon, ki ga je družno predlagala celotna levica: SMC, Desus, Levica in SD, namreč o nenadnem zagotavljanju kolektivnih kulturnih pravic narodov nekdanje socialistične Jugoslavije s posebnim zakonom, s katerim bi dodaten denar in poseben urad za delitev tega denarja zagotovili za ljudi, ki so v času Jugoslavije prišli iz Balkana, nikakor pa ne, denimo, za Nemce, ki v tej državi živijo že kar pomnimo in jim je kot manjšini v Sloveniji že socialistična Jugoslavija mirno kršila pravice. Naši poslanci z leve bi to staro diskriminiranje zdaj kar nadaljevali.

Le ena od šal je, da to predlagajo tudi poslanci, ki so po rodu iz Balkana. Torej si eni spet urejajo denar zase in svoje bližnje, ne pa enako za vse, kar bi se spodobilo za tiste, ki opravljajo pomembne državne funkcije. A tega že v času osamosvojitve niso znali, ko so si določili privilegirane pokojnine neposredno sami zase. Tiste, ki jih je pozneje razveljavilo ustavno sodišče.

Vsi smo podobno krvavi pod kožo.

Šef nadzornega sveta javnega sklada za kulturne dejavnosti Franci Pivec, ki zdaj skrbi za financiranje kulturnih dejavnosti tudi Srbov, Hrvatov, Bosancev in podobnih, je vrlim poslancem predlagal, da naj financiranje kulturnih dejavnosti pustijo na miru, ker to čisto dobro poteka, za poseben urad in nove naloge, ki jih želijo, pa zagotovijo “posebna sredstva”.

Dodaten denar, po domače.

Ker le za to gre, saj vsi vemo. Poštenost po načelu superhika.

Tako je zapisal:

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/03/ce14897e8ed6c559cbbe.pdf”]

Celoten odziv Vinka Möderndorferja, ki je za bistveno širši pokojninski privilegij za kulturnike, pa je takšen:

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/03/moderndorfer.pdf”]