Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Slika neustavne prednosti vlade: bo referendum razveljavljen?

(Last Updated On: 14/03/2018)

Ker je po SMC Mira Cerarja Ajpes objavil še poročilo SDS Janeza Janše o stroških kampanje pred referendumom o drugem tiru, je že jasna slika vseh vložkov v propagando pred referendumom. Rezultat  referenduma še ne velja zaradi sporov pred sodišči o neustavnosti ureditve in nepošteni prednosti vladne strani v kampanji. Da je bila ureditev neustavna, je ustavno sodišče že odločilo. Zdaj vrhovno sodišče odloča še, ali zaradi zlorab oblasti razveljaviti referendum o drugem tiru. Večina velikih medijev je o dilemah lani molčala. V Spletnem časopisu sem opozoril, da si je vlada za kampanjo vzela 97.000 evrov iz državnih rezerv, v organizacijo kampanj nagnala direktorje pomembni državnih podjetij, ki jim zakon vsako financiranje kampanj strogo prepoveduje… Z vrhovnega sodišča je sodnik poročevalec Erik Kerševan vlado in Vilija Kovačiča te dni pozval, da mu v osmih dneh pošljeta podrobne podatke o ceni kampanj za javno obravnavo na sodišču, ki bo 14 marca.

SMC investiral več kot vsi drugi skupaj

Da je ureditev referendumskih kampanj neustavna, je ustavno sodišče že odločilo. Po odločbi ustavnega sodišča, ki je kot neustaven razveljavilo privilegij vlade, da lahko sama sebi dodeli sto tisoč evrov za kampanjo, je imela vlada tokrat zadnjič dramatično prednost pred drugimi. Če bi izpustili vlado, ki jo vodi Miro Cerar, je veliko več denarja kot vsi drugi organizatorji kampanj skupaj porabila še stranka SMC, ki jo prav tako vodi Miro Cerar. Druga dva koalicijska partnerja, SD Dejana Židana in DeSUS Karla Erjavca sta investirala nepomemben drobiž. Erjavec kampanje sploh ni prijavil in torej v DeSUS niso porabili niti centa. Iz opozicije je največ porabila SDS Janeza Janše, a veliko manj kot SMC. Vložke v volilne kampanje kaže grafika:

Velika prednost za vlado, ki jo kaže grafika in jo je za prihodnje kot nepošteno razveljavilo ustavno sodišče, je bila uzakonjena v času vlade Boruta Pahorja (koalicija SD, Zares, Desus, LDS) in je bila takrat uporabljena pred referendumom o reformi pokojninskega sistema za plačilo nenavadnega spota z Urško Čepin. Tisti referendum je Pahorjeva vlada izgubila. Naslednja vlada, ki je “Lex Čepin” uporabila, je bila lani vlada Mira Cerarja. Pomembno  je še, da je v času vlade Alenke Bratušek leta 2013 koalicija levih strank PS, DL, Desus in SD dramatično omejila možnosti zbiranja denarja za kampanje od posameznikov in pravnih oseb in s tem še izboljšala položaj vladi in že obstoječim strankam, ki se financirajo iz proračunov države in občin.

Koruptivno protikorupcijsko

Ostre omejitve, kdo in kako sme prispevati denar za kampanje, ki so bile uzakonjene leta 2013, bodo pomembne tudi na parlamentarnih volitvah letos junija, pomenijo namreč prednost za stranke, ki denar prejemajo iz državnega proračuna.

Povezan članek o vstopu državnih podjetij v kampanjo

Kako bizarno je bilo ravnanje vladajočih ob lanskem referendumu, lahko ponazorimo s primerjavo, da bi lahko vladne stranke od direktorjev državnih podjetij tudi pred parlamentarnimi volitvami zahtevale, da odprejo posebne predvolilne račune in jih na javni RTV v času pred volitvami reklamirajo. Točno to so namreč ti direktorji že storili pred referendumom. Več o tem najdete v povezanem članku tukaj.

Zanimivo je, da so se leta 2013 pri uvajanju ostrih omejitev, da nobeno podjetje ne sme financirati kampanj,  iz levice sklicevali na mnenje nevladnih organizacij, ki se borijo proti korupciji in uvedli novosti, ki so blizu definiciji korupcije po tem, da so si politiki, ki so bili na oblasti, omogočili prednosti, denimo več javnega denarja, drugim pa onemogočijo ali zelo otežijo pridobivanje denarja ali posojil iz zasebnih virov. A vsaj delu strank, ki so to uzakonili ni veliko pomagalo, volivci so PS in DL na državni ravni poslali na smetišče zgodovine.

Grafični prikaz razmerij moči vseh, ki so poročali o referendumskih kampanjah o drugem tiru, poročila je objavil Ajpes, in velike prednosti vladne strani, ko gre za denar, je takšen (z miško lahko nad obarvanimi deli prikličete podrobnejše podatke o vsotah in deležu porabljenega denarja):

Na družabnih omrežjih so se o ceni referendumov in odločitvi ustavnega sodišča, razvnele nenavadne polemike. Resni avtorji so pisali, da so sodniki posegli v ureditev, ki je veljala celo na nekih davnih referendumih, ko vlade še niso imele privilegija “Lex Čepin”. Te razprave spodbujajo veliki mediji, ker ne poročajo natančno, kaj in kdaj je bilo uzakonjeno. Ko ustavno sodišče razveljavi odločitve, ki jih uzakonijo z leve, zato nastane vtis, da je bil razveljavljen del referendumske ureditve, ki velja od nekoč, ne pa “noviteta” koalicije Boruta Pahorja, Gregorja Golobiča, Karla Erjavca in Katarine Kresal, ki jo poznamo kot “Lex Čepin”.

O tem, da je bilo 97.000 evrov spornih in o vstopu državnih podjetij v referendumsko kampanjo, je lani po poletnih počitnicah na zahtevo poslancev opozicijskih SDS on NSI in dela nepovezanih moral razpravljati celo državni zbor. V njem je večina gladko zavrnila očitke, da bi šlo za nepošteno prednost in kršitev ustavnosti.

Za kar je šlo.

Noben velik tradicionalni medij v državi takrat ni pritrdil opoziciji, čeprav je šlo za precej očitno sporno ravnanje vlade. Povečini so dogajanje preprosto prezrli.

V anketi lahko odgovorite, kakšno odločitev o referendumu pričakujete od sodišča:

Kako bo sodišče odločilo o referendumu o 2. tiru?

View Results

Loading ... Loading ...

 

 

 

Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
image_pdfimage_print
(Visited 1.461 times, 1 visits today)

Komentarji (1)

Disqus Comments (1)

https-spletnicasopis-eu