Propadel peti poskus odprave diskriminacije vernih

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:47 pop

“Zaradi spoštovanja načela pravne države in ustavnega položaja ustavnega sodišča, katerega odločitve so za zakonodajalca zavezujoče, je glede na rok, ki je iztekel 9. 1. 2016, ugotovljeno protiustavnost treba odpraviti čim prej. Neizvršitev odločbe Ustavnega sodišča pomeni kršitev 2. člena in drugega odstavka 3. člena Ustave, na kar je Ustavno sodišče že večkrat opozorilo.  Menimo, da predlog zakona odpravlja ugotovljeno neskladje z drugim odstavkom 57. člena Ustave.”

Peti poskus odprave diskriminacije

To je Katja Triller Vrtovec zapisala v mnenju zakonodajnopravne službe državnega zbora o predlogu popravka zakona o financiranju osnovnih šol, o katerem je dane že odločal odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino in ga že poslal v koš za smeti. Da bi državni zbor spoštoval ustavno ureditev in enako financiral obvezne državne programe v vseh osnovnih šolah, je spremembo ureditve predlagala opozicijska SDS. Predlog SDS, kako bi uresničili sodbo ustavnega sodišča o financiranju osnovne šole Alojzija Šuštarja (in še nekaj podobnih), je bil tak:

»Zasebni šoli, ki izvaja javno veljavni program osnovnošolskega izobraževanja, se za izvedbo programa zagotavljajo sredstva v enaki višini, ki jih država zagotavlja za izvajanje programa javne šole. Zasebni šoli, ki izvaja javno veljavni program osnovnega glasbenega izobraževanja, srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja ali gimnazije, se za izvedbo programa zagotavlja 85 % sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole. Zasebnim šolam ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo.«

A večina poslancev (SD, Desus, Levica, SMC) sodbi ustavnega sodišča nasprotuje. Ta je bil že peti poskus spoštovanje sodbe in tudi ta je v celoti in povsem propadel. Poslanci vladne koalicije in levice so zavrnil predlagano besedilo in ker ni ostalo nič (prazen zakon), se bo državni zbor na seji lahko le seznanil, da je procedure konec.

Večina v državnem zboru (SMC, DeSUS, SD, Levica) je predloge SDS, da bi storili, kar s sodbo že tri leta zahteva ustavno sodišče, doslej zavrnila trikrat. Enkrat pa so zavrnili celo podoben vladni predlog. Danes ni bilo takšen drame kot sredi decembra, ko je šele predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) z glasnim protestom preprečil, da diskriminacije otrok in staršev iz pretežno vernih družin večina v državnem zboru ne bi še povečala.

Brglezovo posredovanje za ustavnost

“Kar je nastalo ni ustavno, nasprotuje našim mednarodnim zavezam in moti temeljni čut za pravičnost in poštenost,” je Brglez decembra povedal, zakaj bo glasoval proti spremembi financiranja osnovnih šol, za kakršno se je na koncu odločila večina. Izglasovali so se namreč, da bodo diskriminacijo otrok v osnovnih šolah v lasti katoliške skupnosti odpravljali tako, da bi jo povečali. Zakon je pri glasovanju po tem opozorilu Brgleza padel. Za očitno neustavni zakon je bilo 30 poslancev, od tega 9 iz Desus (od 11) in 21 iz SMC (od 35). Proti pa je – sicer zaradi povsem različnih razlogov – glasovalo 33 poslancev. Strankarsko tako: SDS 14, NSi 6, SMC 6, SD 3, nepovezanih 2 in narodnosti 2.

Pred nastopom predsednika državnega zbora je bil položaj tak, da bi diskriminacijo pri financiranju pouku matematike in podobnih predmetov poslanci odpravili, a bi jo hkrati dramatično povečali s tem, da bi povsem ukinili sofinanciranje jutranjega varstva prvošolčkov, podaljšano bivanje do petega razreda in podobno. Tudi pravniki v parlamentu so v postopku pred tem opozorili, da je takšna rešitev kršitev ustave.

S tem bi še povečali diskriminacijo otrok, ki bi jo po sodbi ustavnega sodišča morali v celoti odpraviti že pred več kot dvema letoma. Sodbo ustavnega sodišča je precej nedvoumna, dostopna je na povezavi tukaj in zahteva enako financiranje programov osnovnih šol, ne pa tudi, ko gre za zasebne šole, financiranja investicij in posebnih vsebin kot je denimo verouk.