Dan migranta Ahmada Shamieha

Last Updated on: 17th december 2017, 05:52 pop

Danes je dan migranta Ahmada Shamieha, ki je obstal v našem zdravstvenem sistemu. Pred tem se mu ni uspelo pretihotapiti v Avstrijo. Vlada  ga je skušala vrniti na Hrvaško, a so se temu uprli pomembni koalicijski poslanci Jan Škoberne (SD), Peter Vilfan (Desus) in Jasna Murgel (SMC), ki se jim je z leve pridružil še opozicijski Miha Kordiš. Pripeljali so ga celo v parlament, končal pa je po teh političnih kravalih v bolnišnici. Pravzaprav je danes dan vseh migrantov in  Ahmad ni edini državljan Sirije, ki je v Sloveniji. Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2000 18. december razglasila za mednarodni dan migrantov.

Tudi dan drugih Ahmadov, pa še o obtožbi premiera

Skoraj 150 državljanov Sirije je iz Grčije v Slovenijo pripeljala še naša vlada. Statistika, komu iz Italije in Grčije je vlada po dogovorih na ravni EU od maja lani ponudili zatočišče, je takšna:

Frizer (ali brivec) Ahmad je v tej množici posebnost, ker v državo ni prišel kot gost vlade, obratno, ta ga skuša vrniti sosednji Hrvaški, ki je zanj – kot so ugotovila vsa mogoča sodišča – odgovorna in pristojna. Informacij, da bi bila Hrvaška nevarna država ali bolj sovražna do Ahmadov kot Slovenija, ni zaznati.

A del poslancev, še posebej pa šef odbora za pravosodje Jan Škoberne (SD), je močno nasprotovalo možnosti, da bi Ahmad moral na Hrvaško.

Škoberne je Ahmada pripeljal celo v prostore SD v državnem zboru, premier Miro Cerar pa je – zdi se – nekoliko ustavil postopke vračanja, da bi vlada premislila, ali se temu lahko izogne, zaradi česar so iz opozicijske SDS, vodi jo nekdanji premier Janez Janša, predlagali odločanje parlamenta, ali bi Cerarja pred ustavnim sodiščem obtožili zlorabe položaja: kršitve ustave.

Ker ima premier v parlamentu večino, SDS tega postopka precej zanesljivo ne bo uspelo sprožiti. Bo pa zanimiva in burna razprava, do kod šef vlade sme in kako ravnati z migranti. Ker je od vložitve predloga SDS minilo 30 dni, bo državni zbor o tem, ali bi tožil premiera, govoril na prvi seji državnega zbora, ki bo sklicana.

V anketi spletnega časopisa je doslej velikanska večina bralcev ocenila, da je premier Cerar prekoračil svoja pooblastila. Glasovanje je še odprto.

 Loading ...

Večina Sircev tudi uradno dobila zaščito

Vlada je s premestitvami, da bi pomagala Grčiji in Italiji, začela maja 2016, ko sta v Slovenijo prispeli prvi skupini prosilcev za mednarodno zaščito. Do 11. decembra 2017 je bilo, dogajanje povzema notranje ministrstvo, premeščenih 232 prosilcev za mednarodno zaščito: 60 premestitev je bilo iz Italije: 59 državljanov Eritreje, en državljan Jemna. 172 premestitev pa iz Grčije: 149 državljanov Sirije, 17 državljanov Iraka in šest oseb brez državljanstva. To predstavlja, opozarja MNZ, 41 odstotkov oseb, ki jih je treba premestiti. Do 11. decembra 2017 je bilo odločeno o 213 prošnjah za mednarodno zaščito. 138 državljanom Sirije, 12 državljanom Iraka, 40 državljanom Eritreje in šestim osebam brez državljanstva je bil priznan status begunca, desetim  državljanom Sirije pa status subsidiarne zaščite.

Do konca novembra 2017 je za mednarodno zaščito v Sloveniji sicer zaprosilo 1320 oseb, največ državljanov Afganistana, Alžirije, Pakistana, Turčije in Sirije. Med prosilci za mednarodno zaščito prevladujejo moški. Status mednarodne zaščite je bil priznan 140 osebam, so še zapisali MNZ in opozorili, da je 30. novembra 2017 dovoljenje za stalno prebivanje imelo nekaj več kot 80.000 državljanov tretjih držav, dovoljenje za začasno prebivanje pa nekaj več 43.000 državljanov tretjih držav (največ državljanov Bosne in Hercegovine, Kosova, Makedonije, Srbije, Ukrajine in Ruske federacije).

Veljavnih dovoljenj za prebivanje, izdanih državljanom Evropskega gospodarskega prostora, je bilo na ta dan nekaj več kot 26.000 (največ jih imajo državljani Hrvaške, Bolgarije, Italije, Združenega kraljestva in Nemčije). Do konca novembra 2017 je bilo državljanom tretjih držav izdanih skoraj 45.000 dovoljenj za prebivanje, največ državljanom Bosne in Hercegovine, Srbije in Kosova, državljanom Evropskega gospodarskega prostora pa nekaj manj kot 8500, največ državljanom Hrvaške, Bolgarije in Italije.

Učenje jezika, spoznavanje tukajšnjih navad

Bistveni element migracijskega sistema je vključevanje priseljencev v slovensko družbo, opozarjajo ob dnevu migrantov iz notranjega ministrstva. Zapisali so še:

“Pomoč pri vključevanju priseljencev je tista, ki opremlja priseljence z znanji in veščinami ter dviguje možnosti enakopravnega sodelovanja v družbi sprejema, hkrati pa daje občutek pripadnosti in sprejetosti. V Sloveniji smo v zadnjih letih na tem področju sistemsko naredili zelo veliko. Med ukrepi vključevanja so ključni programi brezplačnega učenja jezika in spoznavanja družbe za državljane tretjih držav, programi za specifične ciljne skupine priseljencev, ki so namenjeni njihovim posebnim potrebam pri vključevanju v družbo, programi medkulturnega dialoga in programi osveščanja širše javnosti o pomenu migracij kot o dejavniku spodbujanja razvoja. Ti programi temeljijo na skupnih smernicah in standardih, dogovorjenih med članicami EU, ki pa so okvirni in dovolj prilagodljivi, da dopuščajo upoštevanje specifike slovenskega prostora.”