Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Ni nezdružljivosti: Velov bo lahko hkrati svetnik in direktor

(Last Updated On: 12/12/2017)
image_pdfimage_print

Konstituiranje državnega sveta ni minilo čisto brez zapletov. Se je pa po dodatnih preverjanjih pravnikov pokazalo, da  izvolitev Igorja Velova, ki je direktor vladne agencije za varnost prometa, ni težava. Zakon o državnem svetu svetnikom sicer prepoveduje hkratno opravljanje poslanskega dela ali opravljanje funkcij v državnih organih, kar je praviloma vodenje agencij. O zapletih in izvolitvi novega predsednika državnega sveta Alojza Kovšce lahko preberete na povezavi tukaj.

Bo ob direktorsko funkcijo ali ne?

Igor Velov Foto: uradna stran AVP

Ni pa funkcionarjem v nobenem primeru prepovedano kandidirati za državnega svetnika in direktorska funkcija tudi ne more biti ovira za potrditev funkcije državnega svetnika.

A tak svetnik, ki bi opravljal nezdružljivo delo, bi se moral kar hitro odločiti za odstop iz funkcije, ki jo opravlja v državnem organu ali pa se odreči svetniški funkciji.

Agencija za varnost prometa sicer ni zasebna ali neodvisna državna institucija: ustanovila jo je vlada, ki imenuje direktorja, denar pa po zakonu v prvi vrsti dobiva iz proračuna ministrstva za promet (infrastrukturo). A med pravniki je obveljalo, da ta direktorska funkcija ne sodi med nezdružljive s svetniškim delom. In Velov bo zato lahko opravljal obe funkciji hkrati.

Da ni nobenih težav z nezdružljivostjo, mi je danes na konstitutivni seji državnega sveta povedal tudi Velov sam. Podobno pa je zatrdil tudi dosedanji sekretar sveta Marjan Maučec, ki je bil izvoljen za državnega svetnika.

V šali je bilo pred tem sicer slišati, da bi lahko vlada, če v tem primeru ni nezdružljivosti, za državnega svetnika podtaknila tudi šefa Slovenske varnostne informativne agencije (Sove) Zorana Klemenčiča. Tudi ta vodi agencijo, ki jo ustanovila vlada in katerega direktorja imenuje izvršna oblast. A ta razlaga ni obveljala.

Velov torej ni v podobnem ali celo enakem položaju kot je bil šef pozitivne Slovenije in ljubljanski župan Zoran Janković po izvolitvi za poslanca leta 2011.

Malo poslanec, pa spet župan

Nekdanja premierka Alenka Bratušek Foto: DZ/Borut Peršolja

Županska funkcija je Jankoviću po izvolitvi za poslanca celo avtomatično ugasnila, zaradi česar so v Ljubljani morali razpisati nadomestne volitve. Dodatno se je zapletlo, ko Janković pozneje ni bil izvoljen za šefa vlade, zaradi česar je izgubil ves interes za poslansko delo in je šel na nadomestne županske volitve, ki jih je sam povzročil, na njih pa je bil ponovno izvoljen za župana, zaradi česar mu je ugasnila poslanska funkcija.

Nadomestne volitve v Ljubljani so stale okoli milijon evrov.

Igorja Velova je za v.d. šefa agencije za varnost v cestnem prometu imenovala vlada Alenke Bratušek leta 2013. Slišati je bilo, da bi k imenovanju lahko prispevalo tudi znanstvo s premierko iz Kranja.

Pred njim je to delo opravljal Franc Pojbič, ki so ga razrešili čez noč, češ da ne uživa več zaupanja vlade.

A Velova so takrat imenovali le za v.d.-ja. Polni pet letni direktorski mandat je Velov dobil v času vlade Mira Cerarja februarja 2015.

“Podtikanja” o ženskah in alkoholu

O Velovu, ki je bil v preteklosti v Kranju član stranke Zares, pozneje pa je naredil lastno listo, bil je tudi podžupan Damijana Pernetu (Pernet je bil nekaj časa tudi poslanec Zaresa) je ljubljanski Dnevnik leta 2015 poročal, da je bil ovaden zaradi domnevnega nasilja v družini, žrtev naj bi bila njegova soproga in mati štirih šoloobveznih otrok.

Novinarki Večera Damijani Žišt je Velov pozneje povedal, da je bila prijava policiji preklicana, dogodek s soprogo pa, da je bil „zasebne narave in posledica nesporazuma“. Je pa policija zaradi prijave nasilja posredovala, a zaradi preklicala je bil predkazenski postopek zaključen. Da je bil Velov udeležen v turbulentnem dogajanju pričajo tudi poročanja medijev o policijskih postopkih zaradi vožnje pod vplivom alkohola, celo sumu posilstva, a nič od tega ni bilo dokazano. Velov je te govorice in pisanja pripisal političnim nasprotnikov, ki ga poskušajo diskreditirati.

Več o tem:

(Visited 721 times, 1 visits today)
4 komentarji

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.

Spletni časopis je zastonj. A ustvarjanje ni. Če vam je vsebina všeč, priporočite prebiranje prijateljem in delite vsebino po spletnih omrežjih. Več kot je bralcev večji je smisel časopisa. Pa še prihodki od oglasov se povečajo. Oglasi plačajo osnovne stroške delovanja. Za spletni časopis lahko prispevate denar. Načina sta dva. S pomočjo upn obrazca. Navodilo, kako to storiti, je dostopno na povezavi: https://spletnicasopis.eu/o-casopisu/. Možno je tudi nakazilo s pomočjo Paypala
  V pomoč projektu je, če se odločite oglaševati.  Že želite oglaševati ali sponzorirati časopis, lahko pošljete sporočilo na naslov peterjancicsplet@gmail.com. Spletni časopis posameznike in pravne osebe, ki to želijo sami, tudi predstavi kot podpornike, ki so prispevali za delovanje časopisa in novinarska opravila. A - zaradi varstva zasebnosti - le, če to posebej sporočite.
Pisma bralcev Spletni časopis objavlja s soglasjem avtorjev, poslana morajo biti po elektronski pošti. Pisma morajo biti podpisana z imenom in priimkom. Pripisan mora biti polni naslov in telefon za preverjanje. Naslova in telefonske številke spletni časopis ne objavlja. Načeloma, razen pri odpravi povsem tipkarskih napak, časopis v vsebino ne posega. Kot odziv pod teksti načeloma v spletnem časopisu lahko objavite kakršnokoli spodobno mnenje. Pri pismih bralcev v tej rubriki pa ni nujno, da bo objavljeno vse, kar prejmem.  
Vsi teksti so avtorski zaščiteni. Če jih želite uporabiti, je nujen dogovor.  Cena za rabo posameznega teksta ali njegovega dela, ki je uporabljen vsaj dan pozneje na drugem spletnem portalu ali tiskanem časopisu, je 40 evrov. Za takojšno rabo že na dan prve objave: 60. V primeru, če se odločite za rabo teksta, mi – če je prvič – prosim pošljite vaše podrobne podatke, da vam lahko izstavim račun, na spletni naslov: peterjancicsplet@gmail.com. Pozneje zadošča le obvestilo o rabi teksta. Ob rabi mora biti navedeno ime avtorja teksta in Spletnega časopisa. Brezplačno je dovoljena raba naslova, naslovne fotografije in uvodnega stavka, če gre za usmeritev na članek.
Če vas zanimajo še bolj podrobne analize kot jih dnevno ponuja Spletni časopis, lahko to preberete v knjigi "Fake news". Knjigo, ki se zdaj tiska drugič, lahko naročite in kupite tukaj. Del knjige je mogoče za poskušino tudi prebrati na povezavi. Dostopna je tudi nekaj evrov cenejša digitalna verzija. Prva izdaja je bila hitro razprodana. To, da se je že začel tisk dodatnih izvodov knjige kaže, da ljudi zanima dogajanje v letu pred volitvami. Knjiga olajša razumevanje dogajanja v politiki in tudi reakcij medijev, ker pojasnjuje, kdo jih obvladuje, vpliva nanje in zakaj poročajo kot poročajo. Včasih tudi na načine, ki niso le profesionalni ali so celo povsem propagandni.  Tiskana in digitalna izdaja knjige sta dostopni na povezavi preko založnika na posnetku spodaj: