Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Pogum: Med zajebavanjem volivcev ali šlepanjem nanje

(Last Updated On: 20/08/2017)
image_pdfimage_print

Milan Brglez govori v nasprotju s postulati, ki jih sam postavlja za druge. Pridiga nam o pogumnem predsedniku, ki ga potrebuje država. Sam pa ni imel toliko poguma, da bi združil ta datuma. Boji se, da bi ljudstvo v tem primeru v večjem številu zavrnilo sporni zakon o drugem tiru. To lahko komentiram le s primerjavo. Meni so očitali nagajanje vladi, to kar počnejo oni pa je zajebavanje ljudi.“

To je v intervjuju za ta portal povedal Vili Kovačič, ki se je prvi podpisal pod zahtevo za referendum o drugem tiru. Uradna kampanja za referendum se začne ta teden. Že jutri bo lahko Borut Pahor tudi zbiral tisoče podpisov volivcev za drugo predsedniško kandidaturo, ker se jutri začnejo še vsi postopki za izvedbo predsedniških volitev, ki bodo slab mesec pozneje kot referendum.

Ni res, da je odločal Brglez

A Milan Brglez ni krivec, da volilci ne bodo odločali isti dan, zaradi česar bo država porabila kakšne tri milijone evrov več, 1,7 milijona volivcev pa bo vabila in prepričevala, naj se dvakrat odpravijo na volišča. To je Kovačič narobe ocenil. Zapravljanje denarja in mučenje volivcev je posledica politike premiera Mira Cerarja, ki skuša s svojo koalicijo v parlamentu zmanjšati možnosti, da bi na referendumu proti zakonu o drugem tiru glasovalo več kot 340.000 volivcev. Najmanj toliko jih mora biti proti, da bi bil referendum sploh veljaven. Kvorum, da mora biti proti zakonu najmanj petina vseh volivcev, da bi odločanje veljalo, določa ustava. Če jih pride dovolj, zmaga stran, za katero je glasov več.

Če bi bil referendum hkrati z volitvami, bi na referendumu in na volitvah zanesljivo glasovalo več ljudi, ker je enostavno, če si že tam, obkrožiti dodatni listič. Vladna koalicija – in ne Milan Brglez sam – se je odločila, da bo potratila dodatne tri milijone in mučila volivce, da bi opoziciji zmanjšala možnosti za uspeh.

Ponavljanje recepta Alenke Bratušek

Povsem enako je pred tremi leti ravnala tudi razpadajoča koalicija Alenke Bratušek, ki je uporabila še dodaten ukrep, kako vplivati na udeležbo: referendumsko odločanje je določila za čas praznikov, ko je v državi manj ljudi. A je po mizi udarilo ustavno sodišče in razveljavilo ta poskus. Presodili so, da večina v parlamentu “otežuje udeležbo na referendumu, namesto da bi omogočala čim večjo udeležbo“. V bolj blagi obliki smo bili “oteževanju odločanja” priča tudi tokrat. Večina v državnem zboru je izbrala datum referenduma tako, da se uradna kampanja začne že ta teden, torej med počitnicami. Ustavno sodišče tega ni razveljavilo, sta pa dva ustavna sodnika v ločenih mnenjih ocenila, da je takšno ravnanje neustavno, ker so bili na izbiro tudi datumi, ko težav ne bi bilo. Težava tistih drugih datumov je bila najbrž, da bi se preveč približali datumu predsedniških volitev. Združevanje pa za vladno koalicijo ni bilo sprejemljivo.

Mediji napak obveščajo in ne popravljajo

O tem, kdo sploh določa datume referenduma in volitev,  je bilo v zadnjih mesecih kar nekaj zmede in ni se zmotil le Kovačič. Največji mediji so gladko pisali, da datum referenduma določa kar Milan Brglez. Primer takšnega napačnega pojasnjevanja ureditve je članek “osrednjega” dnevnika Delo s “preroškim” naslovom “Referendum o drugem tiru verjetno oktobra”, v katerem piše:

Napake pozneje niso popravili in objavili pojasnila. Še več kot to: članek z napačno razlago je tudi po več mesecih nepopravljen še dostopen na spletnem portalu in še ustvarja napačen vtis o ureditvi:

http://www.delo.si/novice/politika/referendum-o-drugem-tiru-verjetno-oktobra.html

Pozneje so celo pomembni poslanci napako, ki se je valila po velikih medijih, kar ponavljali. Niti ni čudno, da Kovačič, ki ni profesionalni politik, ni prav razumel. Predvsem napačne razlage v medijih so težko razumljive, saj je bilo v zgodovini države že veliko referendumov in je povsem jasno, da datum določijo poslanci in ne kar predsednik zbora. Poslanci o tem glasujejo. Drugače je pri predsedniških volitvah. Datum teh pa res določil predsednik, torej Brglez sam.

Kritika Vilija Kovačiča, da bi moral Brglez, če pričakuje, da bodo ljudje izvolili predsednika republike, ki ga odlikujejo pogum, načelnost, iskrenost, poštenost in pa odprtost, tudi sam kot predsednik državnega zbora ravnati pogumno in združiti oba datuma, je bila v tem smislu napačna. Te moči Brglez ni imel.  Pa tudi pogled, ali je datuma pametno združiti, ima Brglez najbrž drugačen kot Vili Kovačič.

Pameten ali pogumni predsednik države?

Večina koalicijskih poslancev in tudi predstavniki vlade menijo, da volitve in referendum nikakor ne smejo potekati na isti dan. S tem stališčem soglaša tudi del opozicije.

Eden takih je, denimo, namestnik direktorice vladne službe za zakonodajo, ki je tudi pomemben politik NSI, Janez Pogorelec, ki meni, da bi bila hkratna izvedba referenduma in volitev celo neustavna in je med drugim v nekaj stavkih, ki sva jih o tem izmenjala na družabnem omrežju, zapisal:

 

Njegov argument neustavnosti je vlada pred tremi leti uporabila v sporu, ali referendum sme biti čez prvomajske praznike, ki ga je takratna večina v državnem zboru izgubila. Zapisali so, da bi bil v primeru hkratnosti referenduma in volitev pobudnik takega referenduma v neenakem položaju s pobudniki drugih referendumov, ko odločanje ne bi bilo mogoče na dan volitev. Sodniki temu niso pritrdili, zavrnili pa razlage tudi niso.

Kakšno stališče o združevanju datumov zastopa Milan Brglez, nam bo – upajmo – sam povedal v prihodnjih dneh.

Položaj pa tudi za vladno stran nikakor ni idealen. Na referendumu se je potisnila v vlogo, ko skuša volivce prepričati, da naj ostanejo doma, da kvorum ne bi bil dosežen. Če pa kvorum Vili Kovačič in opozicija (SDS, NSi, SLS…) doseže, pa bodo te iste volivce nujno potrebovali, ker bodo sicer referendum izgubili. Za ta drug primer so si iz državnega proračuna dodelili 97.000 evrov za kampanjo za svoj zakon.

Še dobro, da se obe strani zavzemata za to, da bi čim prej in čim ceneje zgradili drugi tir med Divačo in Koprom in razplet torej, vsaj na videz, niti ni zelo važen. Če bi bili pametni, bi se dogovorili že v državnem zboru. A tam je vladna stran trmarila, da se strahovito mudi, da ni časa za usklajevanja z opozicijo in je to preprečila.

Predsednik Borut Pahor je bil ob vsem tem tiho. Kar ni bilo zelo pogumno. Je bilo pa najbrž pametno, ker ima nasprotnikov na levi dovolj tudi brez kritik vladne zaletavosti.

Če želiš biti dolgo predsednik države, pogum, ki ga predlaga Brglez, ni nujno najpomembnejša vrlina.

 

(Visited 27 times, 1 visits today)
5 komentarjev

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.

Spletni časopis je zastonj. A ustvarjanje ni. Če vam je vsebina všeč, priporočite prebiranje prijateljem in delite vsebino po spletnih omrežjih. Več kot je bralcev večji je smisel časopisa. Pa še prihodki od oglasov se povečajo. Oglasi plačajo osnovne stroške delovanja. Za spletni časopis lahko prispevate denar. Načina sta dva. S pomočjo upn obrazca. Navodilo, kako to storiti, je dostopno na povezavi: https://spletnicasopis.eu/o-casopisu/. Možno je tudi nakazilo s pomočjo Paypala
  V pomoč projektu je, če se odločite oglaševati.  Že želite oglaševati ali sponzorirati časopis, lahko pošljete sporočilo na naslov peterjancicsplet@gmail.com. Spletni časopis posameznike in pravne osebe, ki to želijo sami, tudi predstavi kot podpornike, ki so prispevali za delovanje časopisa in novinarska opravila. A - zaradi varstva zasebnosti - le, če to posebej sporočite.
Pisma bralcev Spletni časopis objavlja s soglasjem avtorjev, poslana morajo biti po elektronski pošti. Pisma morajo biti podpisana z imenom in priimkom. Pripisan mora biti polni naslov in telefon za preverjanje. Naslova in telefonske številke spletni časopis ne objavlja. Načeloma, razen pri odpravi povsem tipkarskih napak, časopis v vsebino ne posega. Kot odziv pod teksti načeloma v spletnem časopisu lahko objavite kakršnokoli spodobno mnenje. Pri pismih bralcev v tej rubriki pa ni nujno, da bo objavljeno vse, kar prejmem.  
Vsi teksti so avtorski zaščiteni. Če jih želite uporabiti, je nujen dogovor.  Cena za rabo posameznega teksta ali njegovega dela, ki je uporabljen vsaj dan pozneje na drugem spletnem portalu ali tiskanem časopisu, je 40 evrov. Za takojšno rabo že na dan prve objave: 60. V primeru, če se odločite za rabo teksta, mi – če je prvič – prosim pošljite vaše podrobne podatke, da vam lahko izstavim račun, na spletni naslov: peterjancicsplet@gmail.com. Pozneje zadošča le obvestilo o rabi teksta. Ob rabi mora biti navedeno ime avtorja teksta in Spletnega časopisa. Brezplačno je dovoljena raba naslova, naslovne fotografije in uvodnega stavka, če gre za usmeritev na članek.
Če vas zanimajo še bolj podrobne analize kot jih dnevno ponuja Spletni časopis, lahko to preberete v knjigi "Fake news". Knjigo, ki se zdaj tiska drugič, lahko naročite in kupite tukaj. Del knjige je mogoče za poskušino tudi prebrati na povezavi. Dostopna je tudi nekaj evrov cenejša digitalna verzija. Prva izdaja je bila hitro razprodana. To, da se je že začel tisk dodatnih izvodov knjige kaže, da ljudi zanima dogajanje v letu pred volitvami. Knjiga olajša razumevanje dogajanja v politiki in tudi reakcij medijev, ker pojasnjuje, kdo jih obvladuje, vpliva nanje in zakaj poročajo kot poročajo. Včasih tudi na načine, ki niso le profesionalni ali so celo povsem propagandni.  Tiskana in digitalna izdaja knjige sta dostopni na povezavi preko založnika na posnetku spodaj: