Tožilstvo o farmacevtki: Ni novost, vrata pa so res (pre)široko odprta

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:49 pop

Na generalnem državnem tožilstvu odgovor ministru za pravosodje Goranu Klemenčiču, zakaj so tožilci portalu Pod črto poslali več kazenskih ovadb proti  Zoranu Jankoviću, še pripravljajo in mu ga še niso poslali.

So pa, ko sem v zadnjih dneh preverjal, kako se bodo odzvali, iz tožilstva sporočili, da bodo ministru ponovno pojasnili, da so podatke mediju poslali „kot informacije javnega značaja skladno z določbami zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).

Na objavo vsebine obtožb se je ostro odzval ljubljanski župan Zoran Janković, ki je zatrdil, da je šlo za zlorabo prava za njegovo diskreditacijo, kritiko je uperil predvsem proti tožilki Blanki Žgajner, pa tudi proti generalnem državnem tožilcu Dragu Šketi in ministru Klemenčiču. Od obeh je zahteval ukrepanje in prevzem odgovornosti.

Med javno najbolj odmevnimi vsebinami, ki jih je novinar Anže Voh Boštic predstavil javnosti po podatkih tožilstva, in je najbrž eden od razlogov za oster odziv, je o mladi farmacevtki, ki je prišla na obisk k županu, ker ni mogla dobiti zaposlitve za nedoločen čas v lekarni, ki je v lasti občine. Župan je posredoval pri direktorju Marjanu Sedeju, da je ta s pomočnico za kadrovsko področje Spomenko Sluganović uredil, da je ženska dobila, kar je hotela. Ženska pa je Jankoviću za povračilo zagotovila intimnosti. Najmanj dvakrat. Pogovori o tem so bili tajno posneti. To je zapisano v uradnih dokumentih, v katerih piše tudi, da je policiji ženska potrdila, da je župan tudi dobil, kar je hotel.

Tožilstvo: To ni “novota”

Na oceno pravosodnega ministra, da odločitev tožilstva, ki je seznanilo javnost s podatki, „predstavlja novoto v postopanju organov odkrivanja in pregona ter odstop od prevladujoče prakse pri uporabi določil ZDIJZ, ko gre za vsebine kazenskih ovadb“ bodo s tožilstva Klemenčiču odgovorili nikalno, da ni prišlo „do kakšne spremembe dosedanje prakse“.
Kot so zapisali iz urada generalnega državnega tožilstva je pri odločanju o zahtevah za dostop do informacij javnega značaja vedno potrebna presoja od primera do primera in upoštevanje vseh dejstev in okoliščin v posamezni zadevi.
„Tako bo tudi v prihodnje in na tožilstvu bomo še naprej restriktivno odločali v primerih, ko se bodo zahteve nanašale na podobne informacije,“ so v odgovoru, kaj lahko pričakuje minister, zapisali iz tožilstva, kjer pa opozarjajo, da zakon o dostopu do informacij javnega značaja kot izjemo od prostega dostopa določa tudi podatke, pridobljene ali sestavljene zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, a le ob pogoju, da bi razkritje podatka škodovalo izvedbi postopka.

Preširoko odprta vrata javnosti, meni tožilstvo

Pri tem je potrebno, opozarjajo s tožilstva, opraviti tako imenovani škodni test in pri tem testu opredeliti, katera konkretna dejanja bi bila zaradi razkritja ogrožena, pri čemer mora biti ogrozitev ne le hipotetična, temveč dejanska. Po praksi informacijskega pooblaščenca mora biti grožnja interesom kazenskega pregona tako visoka, da zaradi razkritja ne bi bilo mogoče določenih dejanj izvesti v postopku ali pa bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami, stroški.

Generalno državno tožilstvo ocenjuje, da je veljavna ureditev dostopa do informacij javnega značaja neustrezna z vidika posebnosti kazenskega postopka, a ta ureditev velja. Omogoča pa preveč široko odpira vrata za dostop do podatkov tudi v tistih fazah in tistim osebam, ki jih v skladu z določbami zakona o kazenskem postopku sicer ne bi dobile.

Več:

Medijska farmacija: Kaj župan da in kaj dobi Janković