Klemenčič o BMZ odnosu do splava: “Niti pravno niti vrednostno se ne morem poistovetiti.”

Last Updated on: 20th avgust 2017, 08:57 dop

Pravosodni minister Goran Klemenčič je poslancu SD Janu Škobernetu pojasnil, kak odnos ima do pravice do splava. O tem ga je Škoberne povprašal zaradi izjav ministrovega svetovalca Boštjana M Zupančiča. Ko je država šele nastajala, je bil Zupančič kandidat za člana predsedstva republike za stranko, ki ji danes pripada Škoberne.

Klemenčič, ki v vladi sodi v kvoto SMC, je v odgovoru poslancu, ki je pred časom vodil tudi podmladek SD, zapisal:

“Ministrstvo za pravosodje je zavezano slovenski ustavi in njeni ustaljeni interpretaciji, po kateri 55. člen (svobodno odločanje o rojstvu otrok) varuje tudi pravico žensk do prekinitve nosečnosti, skladno z nadaljnjo zakonsko ureditvijo, ki te pravice ne sme nesorazmerno omejiti ali izvotliti, še manj pa jo pravno stigmatizirati s protipravnim odvzemom življenja ali celo ubojem oziroma umorom.”

V odgovoru Klemenčič opozarja, da je bila  takšna ureditev uvedena, ko je nova ustavna ureditev in država nastala.

Večino v trodomni skupščini je takrat imela desna vlada Lojzeta Peterleta, predhodnica SD (ZKS-SDP) pa je bila v opoziciji.

Klemenčič je opozoril na bogat izbor gradiv Komisije za ustavna vprašanja (1990-1991), ki je temi posvetila veliko pozornosti. in ki je različnim nazorom sodelujočih navkljub sprejela naslednjo končno razlago določbe 55. člena Ustave RS (str. 588):

»Svoboščina iz 55. člena zajema tudi pravico človeka do ugotavljanja in zdravljenja zmanjšane plodnosti, do preprečevanja zanositve, kar obsega kontracepcijo in sterilizacijo, ter pravico žensk do umetne prekinitve nosečnosti. Država zagotavlja dostopnost zdravstvenih in drugih storitev za uresničevanje teh pravic.«

Ta razlaga, meni Klemenčič, dovolj jasno poudari, da ima država ne le dolžnost zadržati se nesorazmernih posegov v to pravico, temveč tudi pozitivno dolžnost zagotavljati pogoje za njeno uresničevanje.  Zapisal je še:

“S kakršnokoli drugačno (uradno) interpretacijo ali razlago nisem seznanjen, niti nisem seznanjen z dejstvom, da bi se Slovenija od takšnega vrednostnega okvirja oddaljila. Na koncu naj izpostavim, da že zgolj površen pregled gradiva, ki je na voljo slehernemu raziskovalcu namena in pomena posameznih določb Ustave, daje vedeti, da je bil v času nastajanja ustavne ureditve točno tej temi posvečen izjemno obsežen in tehten premislek. Ta gotovo presega količino intelektualnega napora in siceršnje družbene kredibilnosti, kot je bila vložena v in izhaja iz zapisa na enem od družbenih omrežij, ki ga omenjate v svojem vprašanju. S citiranim mnenjem, toliko bolj v povezavi z zapisom glede Simone Veil in njene vloge pri uveljavljanju pravic žensk do prekinitve nosečnosti, se niti pravno niti vrednostno ne moremo poistovetiti. Ne ministrstvo za pravosodje, še manj pa jaz osebno.”

Klemenčič govori o objavi na spletnem omrežju, v kateri je Zupančič opozoril na smrt nekdanje francoske pravosodne ministrice Simone Veil in na posledico njene reforme, ki so jo povzele tudi druge države, ki je, kot je ocenil v tem, da bi naj bile še nerojenim odvzete pravice ljudi in subjektiviteta.