Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Cerar znova ponuja Kračuna, Pahor Jakliča še ne

(Last Updated On: 16/03/2017)
image_pdfimage_print

Vlada je po letu dni poslancem spet predlagala izvolitev treh članov fiskalnega sveta. Za predsednika predlaga Davorina Kračuna, ki so ga pred letom poslanci že zavrnili kot člana.

Predsednik republike pa četrtega kandidata za ustavnega sodnika še vedno išče in državnemu zboru zato še ni poredlagal Klemna Jakliča.

Kako je Kračun lani padel

Denar za fiskalni svet je v proračunih države načrtovan že od leta 2015. Lani je bilo zanj pripravljenih 300.000 evrov. Letos pol milijona evrov. A doslej niso porabili nič, ker sveta ni bilo.

Nekdanji finančni minister Dušan Mramor, ki je lani poleti nenadoma odstopil. Foto: Državni zbor/Barbara Žejavac

Nazadnje je kandidate državni zbor zavrnil pred letom dni.

Avgusta 2015 je takratni finančni minister Dušan Mramor pozval h kandidaturam. Po zapletih, ker se nekaj časa ni prijavil nihče, se je nekaj kandidatov le pojavilo. Vlada je med njimi izbrala Damjana Kozamernika, Marjana Senjura in Davorina Kračuna. Za izvolitev je nujna dvotretjinska večina vseh poslancev, torej najmanj 60.

A ker vlada ni niti poskusila pridobiti glasov opozicije, so vsi trije kandidati gladko padli. Za Kračuna je bilo 53 poslancev, proti 22.

Kračuna je ta teden vlada ponovno predlagala, tokrat za predsednika fiskalnega sveta. Ob njem pa za člana še Tomaža Peršeta in Alenko Jerkič. Mandat fiskalnega sveta, če bo tokrat izvoljen, je pet let. Kračun je bil večkrat minister v vladah Janeza Drnovška, pred dvema desetletjema nekaj časa celo zunanji minister.

O kandidatih bo prihodnji teden razpravljala mandatno volilna komisija, kjer se razmerja moči pokažejo in je praviloma že mogoče napovedati razplet v državnem zboru, ki bo odločal teden dni pozneje.

V spletni anketi lahko označite, ali pričakujete, da bo večino prepričal premier Miro Cerar in bo fiskalni svet izvoljen ali pa bo s protesti uspešnejši Luka Mesec in bo znova padel:

Pahor: Za Jakliča je dovolj podpore

Ni pa še čisto jasno, ali bo že ta mesec državni zbor odločal o štirih ustavnih sodnikih, kjer za izvolitev zadoščan večina vseh poslancev, torej najmanj 46. Predsednik republike Borut Pahor jih tudi po drugem krogu posvetovanj z vodji poslanskih skupin ni predlagal.

Predsednik republike Borut Pahor v pogovoru z nekdanjim predsednikom ustavnega sodišča Petrom Jambrekom. Foto: P.J.

 


Matematično bi sodnike lahko izvolili že poslanci SMC, ki jih je 35, in Desusa, ki jih je 11. A predsednik republike Pahor se trudi doseči širše soglasje. S kandidaturami Pahor že nekoliko zamuja.

Težave ima z doseganjem dogovora strank, te so namreč povezale dogovor o  kandidaturah za fiskalni svet s kandidaturami za ustavne sodnike. Trem ustavnim sodnikom se mandati iztečejo že ta mesec, enemu prihodnji mesec.

Nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Mitja Deisinger je funkcijo ustavnega sodnika začel opravljati 27. marca 2008, na isti dan pa tudi Jasna Pogačar in nekdanji vrhovni sodnik Jan Zobec. Nekdanji diplomat, tudi veleposlanik v ZDA in Avstriji, Ernest Petrič pa je položaj sodnika prevzel 25. aprila 2008.

Pahor je ta teden sporočil, da je na posvetih s predstavniki parlamentarnih strank ugotovil, da tri kandidate podpira dovolj poslancev: Marijana Pavčnika, Klemna Jakliča in Mateja Accetto.

O četrtem dogovora še ni. Predsednik republike bo zato nadaljeval neformalne pogovore in poskušal čim prej poslancem predlagati vse štiri kandidate za ustavne sodnike.

Na usklajevanja se je odzval predsednik SDS Janez Janša s:

Tanko o napornih odločitvah, Mesec protestira proti kupčiji

Največja opozicijska stranka je, kot je povedal Jože Tanko, v pogovorih pri Pahorju za ustavna sodnika podpirala Klemna Jakliča in Anžeta Erbežnika.

»Tisti, ki so sodelovali v postopkih kršenja človekovih pravic, pa po naši oceni ne izpolnjujejo pogojev za to, da bi jih podprli in menimo, da tudi niso primerni za kandidate za ustavne sodnike,« je Tanko, ki zastopa 19 poslancev SDS, napovedal, da bi pri kakšnem kandidatu lahko glasno protestirali.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko Foto: Državni zbor/Barbara Žejavac

Tanko ta mesec pričakuje kadrovsko naporno sejo državnega zbora: »Ne samo ustavni sodniki, na tej seji bo tudi imenovanja članov fiskalnega sveta, generalnega državnega tožilca, predstavnikov Sveta FIHO, Sveta za radiodifuzijo in kandidati za nadzornike SDH. Šlo bo za zahtevne odločitve in mislim, da bi vlada morala pri takih odločitvah upoštevati tudi voljo drugih strank, ne le koalicijske interese, sploh pri odločitvah, kjer se imenovanja opravljajo za daljši rok, kot so ustavni sodniki, katerih mandat traja devet let.«

Vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec protestira proti “kupčiji” med Mirom Cerarjem (SMC) in Janezom Janšo (SDS). Foto: Državni zbor/Barbara Žejavac

Drugače se je na posvete pri Pahorju odzval vodja poslanske skupine Združene levice, v kateri je šest predstavnikov ljudstva, Luka Mesec. Mesec meni, da se je imenovanje ustavnih sodnikov sprevrglo v politično trgovino med Mirom Cerarjem in Janezom Janšo. »Janša ima interes po imenovanju ustavnih sodnikov, Cerar pa rabi podporo vsaj dela opozicije za imenovanje fiskalnega sveta. Škodo bosta zaradi tega utrpeli obe instituciji, posebej ustavno sodišče,« je ocenil Mesec in napovedal, da v takih kupčijah na noben način ne bodo sodelovali.

Pahor doslej spretno

Poslanci so lani julija za nova ustavna sodnika že izvolili Špelco Mežnar in Marka Šorlija, ki sta nadomestila Miroslava Mozetiča in Marto Klampfer.

Sodnica Klampferjeva je le dan po tem, ko se ji je iztekel mandat, umrla. Težave z zdravjem je imela že dalj časa. V medijih poročil o smrti pomembne sodnice skoraj ni bilo.

Pri kandidaturah za najpomembnejše funkcije je bil Pahor doslej kar presenetljivo uspešen. Na tajnem glasovanju mu je doslej le julija 2015 padla kandidatura za viceguvernerja Banke Slovenije Janeza Fabjana.

(Visited 59 times, 1 visits today)
One Comment

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.

Spletni časopis je zastonj. A ustvarjanje ni. Če vam je vsebina všeč, priporočite prebiranje prijateljem in delite vsebino po spletnih omrežjih. Več kot je bralcev večji je smisel časopisa. Pa še prihodki od oglasov se povečajo. Oglasi plačajo osnovne stroške delovanja. Za spletni časopis lahko prispevate denar. Načina sta dva. S pomočjo upn obrazca. Navodilo, kako to storiti, je dostopno na povezavi: https://spletnicasopis.eu/o-casopisu/. Možno je tudi nakazilo s pomočjo Paypala
  V pomoč projektu je, če se odločite oglaševati.  Že želite oglaševati ali sponzorirati časopis, lahko pošljete sporočilo na naslov peterjancicsplet@gmail.com. Spletni časopis posameznike in pravne osebe, ki to želijo sami, tudi predstavi kot podpornike, ki so prispevali za delovanje časopisa in novinarska opravila. A - zaradi varstva zasebnosti - le, če to posebej sporočite.
Pisma bralcev Spletni časopis objavlja s soglasjem avtorjev, poslana morajo biti po elektronski pošti. Pisma morajo biti podpisana z imenom in priimkom. Pripisan mora biti polni naslov in telefon za preverjanje. Naslova in telefonske številke spletni časopis ne objavlja. Načeloma, razen pri odpravi povsem tipkarskih napak, časopis v vsebino ne posega. Kot odziv pod teksti načeloma v spletnem časopisu lahko objavite kakršnokoli spodobno mnenje. Pri pismih bralcev v tej rubriki pa ni nujno, da bo objavljeno vse, kar prejmem.  
Vsi teksti so avtorski zaščiteni. Če jih želite uporabiti, je nujen dogovor.  Cena za rabo posameznega teksta ali njegovega dela, ki je uporabljen vsaj dan pozneje na drugem spletnem portalu ali tiskanem časopisu, je 40 evrov. Za takojšno rabo že na dan prve objave: 60. V primeru, če se odločite za rabo teksta, mi – če je prvič – prosim pošljite vaše podrobne podatke, da vam lahko izstavim račun, na spletni naslov: peterjancicsplet@gmail.com. Pozneje zadošča le obvestilo o rabi teksta. Ob rabi mora biti navedeno ime avtorja teksta in Spletnega časopisa. Brezplačno je dovoljena raba naslova, naslovne fotografije in uvodnega stavka, če gre za usmeritev na članek.
Če vas zanimajo še bolj podrobne analize kot jih dnevno ponuja Spletni časopis, lahko to preberete v knjigi "Fake news". Knjigo, ki se zdaj tiska drugič, lahko naročite in kupite tukaj. Del knjige je mogoče za poskušino tudi prebrati na povezavi. Dostopna je tudi nekaj evrov cenejša digitalna verzija. Prva izdaja je bila hitro razprodana. To, da se je že začel tisk dodatnih izvodov knjige kaže, da ljudi zanima dogajanje v letu pred volitvami. Knjiga olajša razumevanje dogajanja v politiki in tudi reakcij medijev, ker pojasnjuje, kdo jih obvladuje, vpliva nanje in zakaj poročajo kot poročajo. Včasih tudi na načine, ki niso le profesionalni ali so celo povsem propagandni.  Tiskana in digitalna izdaja knjige sta dostopni na povezavi preko založnika na posnetku spodaj: