Cerar umaknil “Odstopi!” Brglezu

Last Updated on: 16th februar 2017, 09:48 pop

Sinoči je le prišlo do srečanja med šefom parlamenta Milanom Brglezom in vlade Mirom Cerarjem.

Srečala sta se, po neuradnih informacijah, sama.

Po pogovoru je Cerar umaknil zahtevo, da mora Brglez odstopiti kot podpredsednik SMC zaradi ostrih izjav čez vlado, ko je izgubil interni spopad v stranki o vsebini zakona o tujcih, ki v primeru novega migrantskega vala  omogoča tudi zapiranje meje.

Danes so iz SMC o rezultatu tega srečanja sporočili:

Danes sta se najpomembnejša politika SMC spet srečala tudi v državnem zboru, kjer je premier Cerar odgovarjal na vprašanja poslancev. Številne oči so bile uprte v parlament, tam se je namreč prej dalj časa skriti konflikt v SMC najprej dramatično prikazal, pred dobrima dvema tednoma pa še javno razplamtel.

Zgodovina konflikta

K odstopu je predsednika državnega zbora prejšnji teden Cerar celo javno pozval. Premier je zahtevo po odstopu pojasnil s tem, da je z očitki o “neustavnosti premišljenih in argumentiranih odločitev vlade, ki jo vodim, porušeno zaupanje, ki je nujno potrebno za sodelovanje predsednika in podpredsednika SMC.”

Pogovor, ki ga je Brglez kot odgovor na zahtevo, naj odstopi, že pred dvema tednoma ponudil premieru in predsedniku stranke Cerarju, je bil sinoči. Brglez je pogovor predlagal kot soustanavitelj stranke SMC in opozoril, da se ta “zavzema tudi za pravno državo, medsebojno spoštovanje in človekove pravice”

Kaj sta se najpomembnejša politika smc dogovorila, so razglasili opoldne s sporočilom za javnost, ki je v povzeto v začetku.

Brglez je v četrtek pred slabimi tremi tedni s še tremi poslanci SMC glasoval proti popravku zakona o tujcih, ki omogoča zapiranje meje proti Hrvaški in delno odpravo azilnih pravic in javno ocenil, da pomeni kršitev mednarodnih zavez, ustave in da nam bo  škodilo.

Le dan pozneje, ko je premier Miro Cerar izjemoma v petek odgovarjal na poslanska vprašanja, pa je Brglez dodatno podrezal še z ostrim govorom, ob spominu na 27. januar 1945, to je dan, ko so vojaki Rdeče armade zavzeli koncentracijsko taborišče Auschwitz.

Med govorom, ki ga je večina razumela kot ostro kritiko ravnanja vlade, ker je ta vztrajala pri popravkih zakona o tujcih,  je v dvorani kljub gretju postalo  ledeno,  premier pa je poslušal skoraj negibno in brez izraza.

Na posnetku premier v preteklosti odgovarja na poslansko vprašanje.

Brglez je opozoril na konvencijo o statusu beguncev in vztrajal, da: »Temeljne človekove pravice  pripadajo slehernemu človeku. Slehernemu. V njihovi naravi je, da se jih ne da zamejiti niti z državnimi mejami, ne s poltjo kože, ne s spolom, ne z veroizpovedjo in ne s katerokoli drugo osebno okoliščino.« Brglez je pripomnil, da te pravice varuje tudi naša ustava in dodal: »Če to poteptamo v prah, pademo vsi mi. In smo tam, kjer je svet bil 27. januarja 1945. Na točki nič.«

Povsem na robu popolnega spopada

Takrat je bilo povsem negotovo, kako se bo odzval Cerar in kakšne vse bodo posledice.

Cerar je tri dni pozneje na pogovoru stranke za zaprtimi vrati zahteval, naj Brglez odstopi kot podpredsednik stranke. Za bolj skrajne ukrepe, denimo, da bi poskusil doseči, da bi Brgleza odstavili celo kot predsednika državnega zbora, se ni odločil. Takšna odstavitev bi imela resne posledice za državo in ni jasno, ali bi uspela.

Brglez je zavrnil, da bi kar odstopil kot podpredsednik SMC in predlagal pogovor.

Hipotetično bi lahko Cerar, če bo vztrajal, da mora Brglez oditi, predlagal tudi razrešitev Svetu stranke, ki ga vodi  Dragan Matić. Svet stranke na predlog predsednika voli dva podpredsednika in jih, po analogiji, najbrž lahko tudi odstavlja.

Matić je eden od poslancev, ki so skupaj z Brglezom glasovali proti noveli zakona o tujcih.

A vsi ti scenariji zaostritve, ker sta se Cerar in Brglez dogovorila za umiritev, zdaj odpadejo.